Ko citat postane risba

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / sreda, 5. februar 2020 / 11:09

Dve pogumni Gorenjki – Lana Mazzini in Maruša Žemlja – sta se lotili kulturno-umetniškega projekta, ki sta ga poimenovali enostavno Projekt Mazzini.

Radovljica – Lana je, kot lahko sklepamo že po priimku, v sorodu z znanim kolumnistom in pisateljem Miho Mazzinijem, natančneje: je njegova hči. Prihaja iz Radovljice, čeprav že vrsto let živi v Ljubljani. Je diplomantka mednarodnih odnosov in trenutno končuje magisterij iz obramboslovja. Morda je ena redkih, ki želi nadaljevati v smeri, ki si jo je izbrala za študij, vendar se v njej skriva tudi kreativnost. Maruša pa je doma iz Hlebc, je bodoča arhitektka, ki je do nedavnega risala in ustvarjala bolj za svojo dušo, v svoji sobi.

Njuno poznanstvo sega daleč nazaj in tako je Lana tudi pri omenjenem projektu, katerega snovalka je, takoj pomislila na Marušo.

»Opazila sem namreč, kako se po spletu delijo različni citati iz kolumn mojega očeta in sem prišla na idejo, da bi jih natisnila na kolekcijo izdelkov,« pripoveduje Lana. Pa je kaj hitro ugotovila, da za tovrstno idejo samo citati ne bodo dovolj, in je k sodelovanju povabila Marušo, da jih podkrepi z ilustracijami. Tako trenutno lahko na trgu na beležnicah in nakupovalnih vrečkah ter čaju, ki ga bodo v prihodnosti zamenjale nogavice, najdemo simpatične risbe k dvema citatoma. Prvi je: »Vsi bi delali, kdo bo pa užival«, in drugi: »Ne odlašaj na jutri, kar ti lahko slovenska mama naredi danes.« Na podplatu nogavic pa bo pisalo »Moja skrita plat«. Lana še poudari, da je projekt usmerjen slovensko in trajnostno.

Maruša ni veliko razmišljala in se je takoj odzvala povabilu. »Bila sem popolnoma navdušena, risbe sem imela že v glavi,« razlaga. Poleg ilustracij ji je Lana zaupala tudi oblikovanje. Maruša nadaljuje: »To sem si vedno želela. Celotno študijsko obdobje sem delala kot grafični oblikovalec – za delo in tudi zaradi veselja; risala sem pa bolj zase. In priložnost, ki sem jo dobila, je prva taka, da sem lahko takšna, kot sem.« Lana ji je namreč dala proste roke. Citate je Maruša skonceptualizirala v risbo, malce se je ravnala po sezoni oziroma bližajočih se praznikih, tako da je bila zadnja kolekcija božično obarvana. Dopolni se še, da je trenutno v obdobju, ko želi in poskuša risati stvari z eno črto. Riše tudi na platno, s črnilom, akvarele. S sodelovanjem pri tem projektu pa se je prvič predstavila širši javnosti. Upa, da bo v tej smeri nadaljevala.

Tako Lana Mazzini kot Maruša Žemlja se zavedata, da je projekt na začetku poti. Naravnan je tako, da se nenehno razvija, dopolnjuje, raste ... In z njim ustvarjalki, saj sta si, čeprav kreativnosti dajeta prednost in prosto pot, izbrali takšno, kjer je poleg umetniškega potrebno tudi podjetniško razmišljanje.