Božo Repe, Milan Kučan, prvi predsednik, Modrijan, Ljubljana, 2015, 616 strani, 49,90 evra, www.modrijan.si

Milan Kučan, prvi predsednik

»Za zahodne novinarje je Kučan simboliziral najbolj prosvetljeni del socialističnega sveta in Jugoslavije – New York Times ga je označil za 'najbolj naprednega komunista na svetu' – postavljalo pa se jim je vprašanje, podobno kot delu politične alternative v Sloveniji, ali bo zmogel prehod v večstrankarski pluralizem. Tu ni šlo toliko za miselni preskok, ki ga je bil Kučan s svojo širino, znanjem in sposobnostjo analiziranja družbenih razmer zmožen opraviti brez večjih težav, pač pa za operativno izpeljavo ob dokaj konzervativnem trdem jedru partijskega članstva in v nevarnih jugoslovanskih razmerah. Od leta 1986 do večstrankarskih volitev spomladi 1990 je Kučan, sicer s podporo slovenskega političnega vrha in javnosti, nosil glavno breme odgovornosti v odnosih med Slovenijo in federacijo ter s posameznimi republikami, zlasti s Srbijo. S političnimi izkušnjami iz beograjskih let, poznavanjem funkcioniranja jugoslovanskega sistema, mentalitete in osebnega poznanstva z večino politikov mu je na brezkončnih sejah uspevalo amortizirati pritiske na Slovenijo, preprečevati načrte vojaškega vrha o uvedbi izrednih razmer ter varovati proces demokratizacije, ki je potekal v Sloveniji. Po prvih povojnih večstrankarskih volitvah, na katerih je bil v drugem krogu neposredno izvoljen za predsednika predsedstva, se je zanj začelo zapleteno obdobje kohabitacije z Demosovo oblastjo …« (Str. 577–578)

Gornji odlomek je iz knjige, ki je v zadnjih mesecih (izšla je novembra 2015) gotovo ena najbolj branih in prodajanih na Slovenskem. Še posebno medijsko pozornost pa je vzbudil ponesrečeni poskus njenega zažiga pred predsednikovo hišo v Murglah, 19. 12. 2015. Tudi v tem dejanju se je po svoje potrdilo, kar ugotavlja avtor knjige – univerzitetni profesor zgodovine in gorenjski rojak – v predgovoru: »Kučan je bil nepretrgoma več kot dve desetletji in še dolgo po izteku mandata daleč najbolj priljubljeni slovenski politik. Hkrati pa so ga sistematično in strupeno, mirno lahko zapišem patološko, napadali njegovi politični nasprotniki pa tudi nekateri mediji.« – Po mojem se knjige ločijo predvsem na dobre in slabe, a tudi slabih ne kaže zažigati, to je res nespodobno. Knjige velja brati in si o njih ustvariti svojo sodbo. Moja je, da je biografija prvega predsednika naše države dobra knjiga. Me prav zanima, kdo od še živečih slovenskih politikov bo naslednji deležen tako obsežne, strokovne in hkrati berljive biografije …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / sobota, 11. junij 2016 / 11:03

Neverjeten odziv za pomoč Luku Kovačiču

Akcija zbiranja pomoči za zdravljenje mladega nogometaša Luka Kovačiča, ki je zbolel za rakom, je naletela na velik odziv v Bohinju pa tudi drugod po Sloveniji.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Kakšen je tvoj dotik

Slovenci so turistično novinarstvo zelo dobro predstavili v Karlovyh Varyh, leta 2008 bo Slovenija gostila Svetovni kongres FIJET, delo na radiu ni vedno enostavno, dekleta pa so oblikovala majico po...

Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Besniške borovnice

Obkroži pravilne trditve in se imej za pametnega.

Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Nominator 228

Čeprav gre leto nezadržno h koncu, k tej, samo časovni ločnici, in se tradiciji primerno srečujemo ob hrani, s kozarcem v roki, imajo tokratne tri zgodbe enak predznak. Znanje. In biti b...

Kultura / petek, 15. december 2006 / 06:00

Pojejo že trideset let

Redni letni koncert Mešanega pevskega zbora KD Jakoba Aljaža Medvode je bil letos jubilejni.

Kultura / petek, 15. december 2006 / 06:00

Lažno podeželje

V nedeljo so v Prešernovem gledališču v Kranju v režiji Eduarda Milerja premierno uprizorili dramo Podeželje, Martina Crimpa.