Šarec četrti predsednik vlade, ki je odstopil

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 31. januar 2020 / 21:28

Celoten mandat le Janševa prva vlada

Dogodek minulega tedna je bil zagotovo odstop predsednika vlade Marjana Šarca in z njim tudi padec vlade. O tem obširneje pišemo že na sprednjih straneh Gorenjskega glasa, zato bomo naslednje vrstice izkoristili za pogled v zgodovino vseh vlad v samostojni Sloveniji. Ta razkrije, da je Šarec že četrti predsednik vlade, ki je odstopil. Pred njim so to storili že Janez Drnovšek (2. decembra 2002) po izvolitvi za predsednika države, Alenka Bratušek (4. maja 2014) po porazu proti Zoranu Jankoviču v bitki za vodenje Pozitivne Slovenije in Miro Cerar (14. marca 2018) po odločitvi vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum, na katerem so volivci podprli zakon o drugem tiru Divača–Koper. Šarčeva vlada, ki zdaj opravlja le še tekoče posle, bo sicer res kratkega daha, a še zdaleč ne edina, ki predčasno končuje svoj mandat. Težko je verjeti, toda v samostojni Sloveniji je celotni štiriletni mandat brez vsakršne rekonstrukcije vladne koalicije uspelo oddelati le prvi vladi Janeza Janše v obdobju 2004–2008. Vse druge vlade so bodisi predčasno končale delo (vključno z Demosovo vlado) bodisi se je med mandatom spremenila njihova strankarska sestava. Poleg Janše je sicer celoten štiriletni premierski mandat uspelo izpeljati le še Janezu Drnovšku v obdobju 1993–1997, a je vmes po aferi Depala vas iz koalicije izstopila Janševa SDSS, tik pred novimi volitvami pa se je poslovil še ZLSD.

Premalo podpore ukinitvi zavarovanja

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v sredo v državnem zboru ni dobila zadostne podpore. Zanjo je glasovalo le 21 poslancev LMŠ, SD in Levice, medtem ko so poslanci SAB, SNS, SMC, SDS, NSi in DeSUS glasovali proti spremembi zakona oziroma so se vzdržali. Nasprotniki novele so predvsem navajali, da predlagana rešitev ne prinaša dejanske ukinitve dopolnilnega zavarovanja, ampak zgolj njegovo preoblikovanje, in izražali skrb zaradi morebitnega minusa v zdravstveni blagajni. Po mnenju podpornikov pa bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomenila korak k pravičnejši ureditvi plačevanja prispevka. Znano je, da je prav zaradi te zakonske novele oziroma predlagane proračunske varovalke tik pred premierjem Marjanom Šarcem odstopil finančni minister Andrej Bertoncelj. Naj ob tem dodamo, da je minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je sicer zagovarjal predlagano ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pred dnevi razkril, da je tudi on pred dobrimi štirinajstimi dnevi premierju podal bianco odstopno izjavo.

Poslanci za omejitev vard

V sredo je večina državnih poslancev odločila, da sta vladna predloga dopolnitev zakona o nadzoru državne meje in novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki omogočata pregon oziroma omejitev delovanja t. i. vard ali vaških straž, primerna za nadaljnjo obravnavo. Predlagane zakonske spremembe prepovedujejo vsakršno ravnanje posameznika ali skupine, ki je enako ali podobno policijskim nalogam pri nadzoru državne meje ali ovira policijo, ter predvidevajo sankcije za nošenje imitacij orožja in uniform.

Svetovni dan spomina na holokavst

Predsednik republike Borut Pahor se je v ponedeljek udeležil spominske slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, na kateri se je zbralo tudi več kot dvesto tistih, ki so preživeli holokavst, in voditeljev iz več kot petdeset držav. Pahor, ki so ga spremljale tudi nekdanje interniranke Sonja Vrščaj, Elizabeta Kumar Maurič, Marija Frlan in Lidija Rijavec Simčič, ukradene otroke pa je v delegaciji zastopal Janez Deželak, je k spominski plošči položil svečo v spomin žrtvam. V izjavi za medije je dejal, da je »naša moralna dolžnost, da nikoli ne pozabimo in s tem prispevamo k temu, da po mirni poti rešimo vse probleme človeštva«. Nekdanja interniranka Elizabeta Kumar Mavrič pa je izrazila zadoščenje, da spomin na dogodke izpred osemdesetih let ne živi le v njih, temveč so spomine na najhujši zločin v drugi svetovni vojni prevzeli tudi mladi rodovi. Številne prireditve ob svetovnem dnevu spomina na holokavst, ki ga 27. januarja obeležujemo od leta 2006 naprej, so bile tudi v Sloveniji. V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti med drugo svetovno vojno pobili več kot milijon ljudi, iz Poljske je bilo tudi največ žrtev holokavsta – trije milijoni Judov. Iz Slovenije je bilo v taborišče, ki velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.