Prvi krajevni praznik

Krajevna skupnost Radovljica bo v nedeljo, 1. junija, prvič obeležila krajevni praznik. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Zvonetom Prezljem.

Kako boste obeležili prvi praznik KS Radovljica?

»Krajevna skupnost Radovljica je zadnja od vseh krajevnih skupnosti v občini določila svoj praznik. Odločili smo se za 1. junij, ki ga posvečamo domačinu, arhitektu Ivanu Vurniku, človeku, ki ga uvrščamo med tri najpomembnejše slovenske mojstre arhitekture in urbanizma. Program slovesnosti, ki bo v soboto, dan pred praznikom, smo sestavili iz dveh delov. V prvem bomo na vrtu gostilne Kunstelj posadili cepič najstarejše slovenske trte, ki jo je občini Radovljica v začetku leta podarila Mestna občina Maribor. Nadaljevali bomo s slovesnostjo na Linhartovem trgu pred graščino, na kateri bo slavnostni govornik dekan Fakultete za arhitekturo prof. Peter Gabrijelčič. V baročni dvorani bomo odprli razstavo o Vurniku, ki jo pripravlja Klemen Rodman, kasneje pa bo na Linhartovem trgu koncert skupine Bid Bang.«

Predsednik sveta krajevne skupnosti Radovljica ste dva meseca. Katere so prednostne naloge?

»Ko je svet KS obravnaval razvojni program občine, smo identificirali kar nekaj dodatnih projektov, ki bi jih morali vključiti v program. Kot predsednik si bom predvsem prizadeval za lepšo podobo kraja. Najprej bi pred hotelom Grajski dvor morali urediti mestni park, ki naj bi bil v okviru danih prostorskih možnosti čim bolj podoben parku, kakršen je bil nekoč. Zraven seveda sodi ureditev sprehajalne poti, ki se začenja pod sedanjo tržnico, nadaljuje pod gostilno Lectar in župniščem ter konča pri Gradiški cesti. Projekt je že pripravljen, le še v finančno konstrukcijo občine ga moramo umestiti. Pridobiti želimo tudi prostore za dom krajanov. Sedanji prostori v stavbi, v kateri je tudi gostilna Kozolec, so že zdavnaj postali pretesni za vse športne in kulturne dejavnosti. Primernih prostorov ne bi bilo težko najti, morda bi bili primerni izpraznjeni prostori sedanje knjižnice, nova stavba ali stavba Gasilskega doma, ki bi ga bilo po našem mnenju smotrno preseliti na obrobje mesta. V domu krajanov bi svoje prostore našla predvsem manjša društva, kar bi prav gotovo spodbudno vplivalo na razvoj društvenih in kulturnih dejavnosti v kraju. Tretji večji problem, na katerega moram opozoriti, je stoječi promet v mestu. Cankarjevo naselje ima, na primer, z zazidalnim načrtom že dvajset let sprejeto gradnjo garažne hiše, a za to na občinski upravi in v občinskem proračunu nikoli ni bilo časa za razpravo in ne dovolj denarja. Z varnostnega vidika bi bilo treba umiriti ves promet skozi Radovljico. Temeljito bomo proučili tudi prostorsko načrtovanje, ki zadeva našo krajevno skupnost.«

Kako lahko krajevna skupnost takšne ideje uveljavi v občini?

»Ob nedavni obravnavi novega statuta občine smo ugotovili, da se pristojnosti in odgovornosti krajevnih skupnosti spet manjšajo. Menimo, da bi morali krajevni skupnosti Radovljica dati večjo vlogo in pristojnosti, kot jo ima, pa se žal v praksi pogosto dogaja, da gre veliko projektov, ki vplivajo na življenje v kraju, mimo nas. Želimo, da krajevna skupnost ponovno postane enakovreden sogovornik in partner.«

Si želite več stikov s prebivalci Radovljice?

»Prav zaradi vsiljevanja vse manjše vloge krajevnih skupnosti ljudje nimajo pravega odnosa do KS niti je ne zaznajo kot pomembnega akterja v življenju mesta. Pa bi bilo prav, da bi bila prva pot Radovljičanov, ko imajo težave v kraju in z njim, prav v pisarno krajevne skupnosti. Seveda pa si želimo večje odzivnosti krajanov tudi glede novih idej in razmišljanja o kraju oz. mestu.«