Še naprej nasprotujejo uredbi

V delovni skupini Vrtina Sorško polje si še naprej prizadevajo, da zajetje Sorško polje izvzamejo iz uredbe o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane.

Kranj – Delovna skupina Vrtina Sorško polje (VSP) je prejšnji teden na sestanku s predstavniki Mestne občine Kranj in Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Kranj znova opozorila na negativne posledice morebitnega sprejetja Uredbe o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane. Uredba, ki jo že dlje časa pripravljajo na ministrstvu za okolje in prostor, namreč uvaja tudi širše vodovarstveno območje (VVO) za črpališče Sorško polje na območju občine Škofja Loka, ki obsega območje kar osmih krajevnih skupnosti (Bitnje, Žabnica, Jošt, Stražišče, Orehek - Drulovka, Mavčiče, Sveti Duh in Trata) z okoli deset tisoč prebivalci, večina območja pa sega v kranjsko občino.

Zajetje le rezervni vir

Na sestanku, ki je potekal na sedežu KGZ Kranj, so se predstavniki delovne skupine VSP vnovič zavzeli za izvzem zajetja Sorško polje iz uredbe. To zajetje naj bi namreč služilo le kot tretji rezervni vodni vir za javno oskrbo s pitno vodo v občini Škofja Loka, na drugi strani pa bi predviden vodovarstven režim precej otežil vsakdanje življenje, kmetovanje in gospodarjenje na širšem vplivnem območju Sorškega polja. Ob tem pa opozarjajo, da po njihovih informacijah voda iz zajetja Sorško polje menda sploh ni primerna za pitje. »Predlagamo, da se ta vrtina začasno izvzame iz uredbe, vsaj dokler ne bomo vedeli, kakšne kakovosti je voda. Vsi sicer vemo, da je voda na Sorškem polju slaba, saj je območje zelo obremenjeno. In medtem ko je za kmetijstvo, ki je pri tem še najmanjši onesnaževalec, v uredbi natančno opredeljeno, kaj ni dovoljeno, pa največji potencialni onesnaževalci sploh niso omenjeni. Pa imamo tu industrijske cone, tudi Laze brez urejene kanalizacije, kjer v primeru požara izcedne vode odtekajo direktno v vodotoke. Na Sorškem polju je tudi več gramoznih jam, kamor so v preteklosti zakopali industrijske odpadke, v neposredni bližini zajetja celo sode fenola. Uredba prav tako ne omenja negativnih vplivov transporta po cesti, kjer ni poskrbljeno za odvodnjavanje, ni lovilcev, niti železnica nima predvidenih ukrepov za primer nesreče. Če se bo kaj zgodilo, bo vodovarstveno območje brezpredmetno. Tudi letalski promet ni omenjen niti z besedo,« je opozoril predstavnik delovne skupine Robert Langerholc.

Vsi na isti ladji

»Kmetje ne sprejemamo uredbe, ker je slaba, prinaša pa finančne posledice zasebnim lastnikom. Občini Škofja Loka je treba dati jasen signal, naj najprej sanira obstoječe stanje. Če voda trenutno ni pitna, potem VVO ni potreben. Proti uredbi so ne nazadnje tudi loški kmetje. Pa nismo tu samo kmetje, uredba bo prizadela tudi ostalo prebivalstvo. Če drugega ne, bo zaradi omejitev vsem padla vrednost nepremičnin. Vsi smo torej na isti ladji,« je pristavil Janez Kert, predsednik kranjske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Kranj.

Direktor KGZ Kranj Mitja Kadoič se je strinjal, da bo uredba omejevala kmetovanje na Sorškem polju, čemur se bodo kmetje morali prilagoditi, kar pa posledično zanje pomeni dodatne stroške oziroma izpad prihodkov. Žal pa na državni ravni ni posluha za kakršnokoli nadomestilo oziroma odškodnino, je dodal.

Za sistemsko ureditev izplačila nadomestil

Kranjski podžupan Janez Černe je pojasnil, da so se o tej problematiki večkrat pogovarjali s predstavniki Občine Škofja Loka in okoljskega ministrstva. Na ministrstvu so jim tako zagotovili, da z uredbo ne bodo omejevali pozidave, dovoljeno bo namakanje zemljišč in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, dovoljena bo tudi vsa industrija, razen tiste, ki bi predstavljala nevarnost za pitno vodo. »Z Občino Škofja Loka pa bomo težko še karkoli dosegli, ker si prvenstveno želijo zaščititi pitno vodo. Imajo sicer še druge vodne vire, kjer pa je že pozidano, zato od zajetja Sorško polje ne želijo odstopiti,« je dejal. Kot je zagotovil, bo Mestna občina Kranj na ministrstvo za okolje in prostor in v vednost Občini Škofja Loka posredovala zahtevo po ureditvi divjih odlagališč na Sorškem polju in izvedbi zaščitnih ukrepov v prometu, v okviru Združenja mestnih občin Slovenije pa bodo skušali na državo pritisniti, naj sistemsko uredi možnost izplačila nadomestila kmetom na vodovarstvenih območjih zaradi izpada prihodka.