V čas hipijev

Amerika od Jimija do Jima (12)

Začnimo s prijaznimi ljudmi z rožami v laseh iz pesmi San Francisco (Be Sure to Wear (Some) Flowers in Your Hair), velike uspešnice iz šestdesetih let prejšnjega stoletja – ko se je v ZDA rojevalo gibanje »flower power«, gibanje nasprotnikov vojne in orožja ter zagovornikov svobodne ljubezni, ljubiteljev opojnih drog – pri nas jim rečemo otroci cvetja.

Središče dogajanja v San Franciscu je bilo okrožje Haight-Ashbury, imenovano po presečišču dveh glavnih ulic. Menda naj bi prav tu vzniknila oziroma se popularizirala hipijevska subkultura. Ko so o dogajanju v tem delu mesta začeli poročati mediji – novinar je v New York Times Magazinu sosesko zaradi obilja hašiša označil za »hashbury« – so se tja začeli zgrinjati ljudje od vsepovsod. Želeli so biti del te subkulture, tako mladina kot srednji razred in izobraženci ter seveda glasbeniki, umetniki pa tudi taki in drugačni posebneži. Med drugim so se tu gibali in nastopali številni glasbeniki, od Janis Joplin in Jimija Hendrixa do psihedeličnih rokovskih skupin Jefferson Airplane in Grateful Dead, njihov Jerry Garcia je legenda tega okrožja ...

Višek je tamkajšnja hipijevska scena dosegla poleti 1967 v tako imenovanem poletju ljubezni (summer of love). A okrožje ni preneslo takega navala ljudi, številnih brezdomcev, drog in težav s policijo. Ko so se jeseni mladi spet vrnili na kolidže, se je stanje sicer umirilo, značaj soseske pa se vsaj še desetletje ni preveč spremenil. Konec sedemdesetih so sosesko prenovili, Haight-Ashbury je postal center za nastope komedijantov (danes bi temu rekli stand-up komikov), v lokalih so se začeli odvijati različni umetniški performansi, glasbeni nastopi, rojevati so se začele nove subkulture.

Duha časa izpred pol stoletja pa je še danes moč začutiti v številnih prodajalnah, kjer ponujajo živopisna hipijevska oblačila in tista iz druge roke, plošče in glasbo, tudi kanabis v različnih oblikah … Vtis svobode in drugačnosti dajejo že pisane hiše, stenske poslikave na njih, skupnosti LGBT, občutek razpršenega ozračja pa ponujajo tudi ljudje na ulicah. Tam iz starega poslikanega Volkswagnovega kombija leze vesela druščina, na vogalu prodajalne stojita dva gola moška, ki se odločita sprehoditi se po ulici, pred lokalom transvestit mežika mimoidočim.

Viseči most Golden Gate na vhodu v zaliv San Francisco je zagotovo ena največjih znamenitosti mesta. Njegov simbol. V prodajalnah s spominki je njegova podoba na različnih izdelkih ena najbolj prodajanih. Pogled s plaže Baker Beach na most je res impozanten. O mostu, njegovi gradnji in smislu so premlevali več kot dvajset let, kar spominja na naš drugi tir, poleg visokih stroškov gradnje so jo ovirali tudi lobiji okrog lastnikov trajektov, ki so vozili z enega na drugi breg. Gradili so ga med letom 1933 in 1937 in je bil skoraj tri desetletja z glavnim razponom 1280 metrov najdaljši viseči most na svetu. Še danes sodi v prvo dvajseterico.