Kaj vse zmečemo v školjko

Plenice, vatirane palčke, različne krpe, plastični zamaški, hrana, celo deske in poginule živali. Vsi ti odpadki vsakodnevno končajo v kanalizacijskem sistemu, čeprav se vsi zavedamo, da tja ne sodijo.

Kranj – Največja odprtina za odpadne vode je v vsakem gospodinjstvu straniščna školjka, za katero, predpostavljamo, tudi vsak ve, čemu služi oziroma kakšnim odplakam je namenjena. Žal pa se v straniščno školjko zmeče še marsikaj drugega, kar bi sicer sodilo v smetnjake in zbirne centre. Kaj vse odplakne voda v naših straniščih, smo se pozanimali pri Komunali Kranj, upravljavcu Centralne čistilne naprave Kranj (CČN), ki kot Veliki brat podrobno spremlja naše navade, skrite za straniščnimi vrati. In odgovor je bil presenetljiv: na t. i. grabljah na kranjski čistilni napravi se vsakodnevno ujamejo damski vložki, plenice, vlažilni robčki, vatirane palčke za ušesa in drugi pripomočki za osebno higieno, embalaža zdravil, kuhinjske in druge čistilne krpe, plastični zamaški, odpadno olje, barve, kemična čistila … »V kanalizacijo skozi školjko ali odtok pride tudi precej ostankov hrane, kar ne povzroča samo problemov pri obratovanju čistilne naprave, temveč se v kanalizaciji ustvarjajo pogoji za smrad in razvoj podgan. Teh je vse več, zato na javnem kanalizacijskem omrežju izvajamo deratizacijo, na kritičnih območjih celo pogosteje. Pri vzdrževanju sistema smo v kanalizaciji žal že našli celo mrtve živali, natančneje psa,« je razkrila Mojca Košir Štojs, vodja poslovne enote Kanalizacija in čistilne naprave v kranjskem komunalnem podjetju.

Pred kaznijo najprej opozorilo

»V kanalizacijskem omrežju se znajdejo tudi deske, ostanki živali od zakola, celo beton, za katerega vemo, kakšno škodo oziroma zamašitev lahko povzroči. Če ga hitro ne odstranijo, predstavlja veliko oviro za odtok naših fekalij. Ožiti se začne na ulici, zamaši pa se pri najbližjih hišah. Teh večjih stvari seveda neozaveščeni občani ne zmečejo v školjke, ampak ponoči v kanalizacijske jaške,« je opozoril direktor Komunale Kranj Marko Kocijančič. Košir Štojseva je dodala, da so nekateri defekti na omrežju tako obsežni, da jih odpravljajo tudi po nekaj dni.

Čeprav se je v zadnjih letih zgradilo veliko novega kanalizacijskega omrežja, pa do intervencij na njem ne prihaja nič redkeje, celo nasprotno – več jih je. »Vedno več gospodinjstev je priklopljenih na omrežje, več je potencialnih uporabnikov, ki kljub nenehnim opozorilom v kanalizacijo odplaknejo neustrezne odpadke,« je pojasnila Košir Štojseva. Kršitelje le stežka najdejo, še zlasti, če do zamašitve pride na javnem kanalu. Če pa povzročitelja vendarle najdejo, mu stroške intervencije tudi zaračunajo, je povedal direktor Kocijančič. »Kaznujemo sicer neradi oziroma vsaj ne takoj, saj razumemo, da ljudje večinoma ne vedo natančno, kaj sme in kaj ne sme iti v kanalizacijo. Prav zato vsakogar najprej na nepravilnosti opozorimo. Če pa naših opozoril ne upoštevajo, potem jih prijavimo medobčinski inšpekciji,« je razložil. Ob tem je opozoril, da lahko občani vse nevarne in druge odpadke, ki jih ne moremo odložiti v zabojnike na svojih dvoriščih, brezplačno odložijo na urejenih zbirnih centrih. Tudi to storitev namreč vsi plačamo že z mesečno položnico.

Odplakovanje neprimernih snovi stane

Na CČN Kranj pri čiščenju odpadnih voda na leto odstranijo med 23 in 24 tonami neprimernih odpadkov. Njihov odvoz morajo plačati zunanjemu izvajalcu, kar draži tudi ceno čiščenja odpadnih voda. Njihovo storitev dražijo tudi vse nepotrebne intervencije zaradi zamašitve kanalizacijskega sistema, ki jih povzročijo snovi, ki vanj nikakor ne sodijo. In vsi ti nepotrebni stroški posledično zvišujejo zneske na naših mesečnih položnicah za opravljene komunalne storitve. »Svinjarjenje« torej nima samo ekološke, ampak tudi svojo ekonomsko ceno.