Bolnišnica v pragozdu

Česa vsega si še niso domislili ljudje! Zagotovo je ena od posebnosti tudi bolnišnica sredi afriškega pragozda, ki jo je zgradil v Gabonu nemški zdravnik, teolog, glasbenik, pisatelj predvsem pa človekoljub Albert Schweitzer.

Albert Schweitzer se je rodil 14. januarja 1875 v Kaysersbergu v Zgornji Alzaciji. Leta 1899 je postal pastor ter profesor teologije v Strasbourgu, kjer je istočasno študiral tudi medicino. Kot misijonski zdravnik se je posvetil kurativnemu delu v zahodni ekvatorialni Afriki. Leta 1913 je odšel v Gabon, kjer je v kraju Lambaren ustanovil bolnišnico v pragozdu, v kateri je zdravil predvsem gobavost in spolne bolezni ter organiziral zdravstveno službo za domačine, ki jim je tudi sicer veliko pomagal. Istočasno je prosvetljeval, razbijal rasne predsodke in nastopal proti kolonializmu. S presledki je delal v bolnišnici sredi pragozda v Afriki do konca življenja. Bolnišnica je danes znana kot Center Alberta Schweitzerja. V medicino sicer ni uvedel posebnih znanstvenih novosti, vendar je s svojim delom opozoril na etično vrednoto zdravniškega poklica. Poleg Nobelove nagrade za mir, ki jo je dobil leta 1952, je prejel tudi številna druga priznanja, predvsem pa občudovanje vsega kulturno razgledanega sveta.

Da je pokril stroške bolnišnice, je denar pridobil s predavanji in orgelskimi koncerti po Evropi in ZDA. Ker je bil odličen glasbenik, si je denar za svoje delo prislužil tudi s koncerti, na katerih je nastopal. Bil je velik bojevnik za mir, proti rasnemu razlikovanju in kolonializmu. Po drugi svetovni vojni je bil odločno proti jedrskim poskusom. S svojim življenjem in ravnanjem si je pridobil izreden ugled po vsem svetu. Albert Schweitzer je napisal tudi tri zelo odmevna dela, ki so vzbudila veliko zanimanja in občudovanja po svetu. Kot evangeličanski teolog je napisal Zgodovino raziskovanja Jezusovega življenja, ter knjigi Johann Sebastian Bach in O mojem življenju in mišljenju.

Albert Schweitzer je bil tudi duhovit človek. Za svoj nagrobni napis je zapisal naslednje: »Če me bodo ujeli kanibali, upam, da bodo rekli: Pojedli smo doktorja Schweitzerja. Vsi smo ga imeli radi. Na njem ni bilo nič slabega.« Umrl je 4. septembra leta 1965.

Pregovori in reki

Za grehe gospode delajo pokoro kmetje. (nemški pregovor)

Nobena pšenica ni tako trda, da ne bi našla svojega mlinarja. (ruski pregovor)

Boj se tistega, ki prinaša darove. (italijanski pregovor)

Prihod je gostova stvar, njegov odhod pa gostiteljeva. (adigejski pregovor)

Gostu je nerodno do prihoda, gostitelju po odhodu. (kazaški pregovor)

Smeh ni greh

»Gospa, koliko ste stari?« »Kaj ne veste, da ženske to ni vljudno vprašati? Sicer pa zelo lahko izračunate sami. Ko sem se poročila, sem imela polovico moževih let, sedaj pa je mož star šestdeset let.«

Metka pokliče simpatičnega mladega električarja: »Ali bi mi lahko prišli domov zamenjat žarnico?« »Seveda, takoj pridem ...« »Prav nič se ne mudi. Pregorela je žarnica v nočni lučki v spalnici, tam pa bom šele po deseti zvečer.«