Četrt stoletja lokalne samouprave

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 13. januar 2020 / 09:49

Na prelomu leta je minilo petindvajset let od nastanka sedanjih občin. Kako prednosti (in slabosti) lokalne ureditve vidijo v nekaterih gorenjskih občinah?

Kranj – Temelje lokalne samouprave v Sloveniji je postavila že ustava leta 1991, v prihodnjih letih je bila sprejeta zakonodaja, ki je urejala lokalno samoupravo. Oktobra leta 1994 je bil sprejet zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Z njim je bilo ustanovljenih 147 občin, sprejetje zakona pa je bilo pogoj, da je lahko predsednik državnega zbora razpisal prve lokalne volitve. Prvi krog za izvolitev županov in občinskih svetov je bil 4. decembra, drugi 18. decembra.

Občinski sveti so se v večini občin konstituirali do konca leta 1994. S 1. januarjem 1995 so bili vzpostavljeni njihovi proračuni in tako so občine začele samostojno delovati tudi finančno. V naslednjih letih so večkrat posegli v lokalno zakonodajo, poleg tega so nastajale nove občine. Leta 1998 se je njihovo število povečalo na 192, leta 2002 še za eno, leta 2006 jih je bilo že 210, po ustanovitvi zadnjih dveh občin v letu 2011 jih tako v Sloveniji deluje 212. Več kot polovica med njimi ima 5000 ali manj prebivalcev.

Kako na pridobitev izpred četrt stoletja gledajo v nekaterih gorenjskih občinah? Kako vidijo pomen obstoja sedanjih občin, kje prednosti, kje morda slabosti?

Ciril Globočnik, župan občine Radovljica odgovarja: »Po moji oceni je občina Radovljica po številu prebivalcev in velikosti ozemlja primerno velika in urejena občina za učinkovito urejanje in opravljanje lokalnih zadev javnega pomena, določenih z zakonom o lokalni samoupravi, in prenesenih nalog. Pomembno pa je predvsem, da sedanja pravna ureditev lokalne samouprave omogoča izvajanje občinskih nalog tako, da lahko samostojno zagotavljamo pogoje za kakovostno življenje občank in občanov. Pri tem bi si želeli več sredstev za izvajanje investicij in razvojne projekte, saj pokrivanje tekočih obveznosti zahteva prevelik delež proračuna.«

Javni servis bližji občanom

»S stališča občine Škofja Loka, ki je razmeroma velika občina, uvedbo lokalne samouprave pred 25 leti ocenjujemo kot pozitivno, saj je tovrstno organiziranje omogočilo lokalni razvoj,« pa ocenjuje Tine Radinja, župan občine Škofja Loka. »Nastanek novih manjših občin in občinskih uprav je prispeval k boljšemu zaznavanju lokalnih potreb in prepoznavanje ter razvoj lastnih potencialov oz. priložnosti. Uvedba lokalne samouprave je omogočila predvsem razvoj manjših krajev, ki so v prejšnjih velikih občinah (komunah) pogosto ostajali prezrti. Nove občinske uprave so javni servis približale občanom, z nastankom novih lokalnih skupnosti pa se je okrepila tudi lokalna identiteta in (samo)zavest.« Je pa uvedba lokalne samouprave z 212 občinami marsikje povzročila preveliko razdrobljenost, (pre)majhne občine pogosto tudi nimajo spodobnosti, kadrov in virov, da bi lahko izvajale vse predpisane naloge, ocenjujejo v Škofji Loki, kjer menijo, da prevelika razdrobljenost občin – ob hkratni odsotnosti druge ravni lokalne samouprave (neobstoj pokrajin) – otežuje tudi celostni regionalni razvoj. »Še vedno so neurejeni odnosi oziroma ne dovolj jasna razdelitev pristojnosti med državo in občinami in s tem povezano financiranje nalog med lokalnim in državnim nivojem, ki se vleče že vseh teh 25 let!« dodaja župan Tine Radinja.

Država naj bolj podpira podeželje

Rok Roblek, župan občine Preddvor, meni, da je razvoj lokalne samouprave prinesel več prednosti, čeprav današnja razdrobljenost na veliko število občin kaže, da je teh vendarle nekoliko preveč in da lahko primerno funkcionirajo občine z okoli tri do pet tisoč prebivalci. Preddvor je povprečna občina z neko geografsko in prostorsko celoto. »Pri odnosu države do občin na podeželju opažamo, da država daje boljše možnosti razvoju večjih, predvsem mestnih občin, želimo pa si, da bi močneje podpirala podeželje, če naj bi se država enakomerneje razvijala. Naša občina ima veliko lokalnih (in eno samo regionalno) cest, namenja jim veliko pozornosti, prav tako razvoju ostale infrastrukture. Da nam to kolikor toliko uspeva, lahko pripišemo predvsem skrbnemu ravnanju z manjšimi razpoložljivimi sredstvi. Poleg tega v občini, kot je naša, dobro poznamo vsako vas in večino ljudi, kar na področju lokalnega delovanja omogoča kakovostne rešitve,« razmišlja Rok Roblek.

Mestne občine v nezavidljivem položaju

»Ocenjujemo, da med največje prednosti ureditve v obliki občin sodi odločanje o lokalnih zadevah, ki se sprejema v lokalnem okolju, kjer ljudje najbolj vedo, kaj potrebujejo in želijo,« pa menijo v Mestni občini Kranj (MOK). Tam pa razmišljajo nasprotno od prejšnjega sogovornika, češ da se pri lokalni ureditvi že dlje časa pojavlja problem mestnih občin in so glede na obveznosti in financiranje večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z nemestnimi. »Mestne občine tako zagotavljajo požarno varnost, kulturne, športne in druge vsebine tudi za širše območje izven svojih meja, pri čemer niso ustrezno sofinancirane s strani sosednjih občin oziroma države. Zato v Sloveniji potrebujemo zakon o financiranju mestnih občin, ki v 25 letih ni bil sprejet. Ta bi upošteval vrsto nalog, ki jih izvajajo mestne občine ne le za svoje občane, temveč tudi za sosednje občine. Zaradi večjih projektov bi bilo smiselno uvesti tudi regijsko raven upravljanja.« Tako navajajo več dejavnosti in ustanov, ki jih mestna občina izvaja tudi za občane drugih občin, od gledališča, knjižnice, muzeja do olimpijskega bazena in drugih objektov. Nekatere delno sofinancira država, brez večinskega financiranja mestne občine pa delovanje teh zavodov ne bi bilo mogoče. Prav tako MOK administrativno in strokovno usklajuje vse gorenjske občine (18) v zvezi z Osnovnim zdravstvom Gorenjske in Gorenjskimi lekarnami, uporabniki so tudi občani drugih občin. Navedbe utemeljujejo s primerom: »Letos 169 učencev iz drugih občin UE Kranj obiskuje Glasbeno šolo Kranj, pri čemer MOK pokriva stroške tako, da zagotavlja prostor, nabavo inštrumentov, investicijsko vzdrževanje, plačilo prevoza in malice za vse zaposlene (država zagotavlja plače). Brez učencev drugih občin MOK ne bi potrebovala dodatnega objekta za glasbeno šolo, ker sta obstoječa zaradi številnega vpisa prenatrpana.«