Sprememba ni več možna

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 5. januar 2020 / 13:38

Ko je bil državni prostorski načrt za daljnovod Kamnik–Visoko že sprejet, so kmetje iz okolice brniškega letališča predlagali, da bi na tem območju daljnovod zaradi zaščite najboljših kmetijskih zemljišč vkopali v zemljo. V Elektru Gorenjska pojasnjujejo, da prostorski načrt v okviru dopustnih odstopanj takšne spremembe ne omogoča.

Kranj – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je na pobudo sveta kranjske območne enote septembra lani naslovila na ministrstvo za okolje in prostor predlog kmetov iz okolice Letališča Brnik, da bi daljnovod Kamnik–Visoko mimo letališča, to je na kmetijskih zemljiščih v okolici Brnika, Praprotne Police in Šenčurja, vkopali v zemljo in ga izvedli kot kablovod, pri tem pa so kot razlog navedli, da daljnovod posega na najboljša kmetijska zemljišča in da takšen poseg ni v skladu s trajnostnim razvojem ter učinkovito in gospodarno rabo zemljišč.

Ministrstvo: le v okviru dopustnih odstopanj

Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da je bila uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod sprejeta aprila predlani in da so v okviru priprave načrta izvedli tudi postopek presoje vplivov na okolje in pridobili odločbo o okoljevarstvenem soglasju. »Postopek umeščanja daljnovoda v prostor je bil s tem zaključen, morebitne spremembe ali optimizacije v okviru dopustnih odstopanj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pa so v pristojnosti investitorja,« so v odgovor zbornici zapisali na ministrstvu in dodali, da se po uredbi daljnovod izvede kot nadzemni vod, kot podzemni vod oziroma kablovod pa le na odseku do razdelilne transformatorske postaje Brnik. Uredba sicer dopušča spremembo tehničnih rešitev, če bi pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobili rešitve, ki bi bile oblikovalsko, energetsko-tehnično in okoljevarstveno primernejše in bi upoštevale zadnje stanje tehnike in gospodarnejšo rabo prostora, vendar le, če bi bile v okviru dovoljenih odstopanj. V skladu z uredbo so dovoljeni le pomiki stebrov in odstopanja glede višine stebrov, z vsemi dopustnimi odstopanji pa morajo soglašati projektni soglasodajalci.

Elektro Gorenjska: načrt ne omogoča spremembe

»Dopustna odstopanja v državnem prostorskem načrtu ne dovoljujejo spremembe, ki jo je podala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,« so pojasnili v Elektru Gorenjska, ki je skupaj z Elektrom Ljubljana investitor daljnovoda. Kot so povedali, so rešitev za daljnovod izbrali ob upoštevanju vrste kompleksnih tehnoloških in ekonomskim parametrov, zahtev pristojnih za urejanje prostora in drugih soglasodajalcev in po tem, ko so izvedli tudi več javnih razgrnitev – jeseni 2013 razgrnitev študije variant in okoljskega poročila, pozimi 2016 pa še razgrnitev državnega prostorskega načrta in osnutka okoljevarstvenega soglasja. Razgrnitve so bile tudi v občinah Šenčur in Cerklje.

Zbornica: vsak predpis se lahko spremeni

»Vsak predpis se lahko spremeni, tudi uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod Visoko–Kamnik,« na to odgovarjajo v kmetijsko-gozdarski zbornici in v njeni kranjski enoti, kjer še vedno pričakujejo takšno izvedbo daljnovoda, ki bo lastnikom kmetijskih zemljišč na tem območju najmanj oteževala opravljanje kmetijske dejavnosti. Pri tem pripominjajo, da bosta investitorja pri Letališču Brnik že po veljavnem državnem prostorskem načrtu del daljnovoda vkopala oziroma ga izvedla kot kablovod, četudi je podzemni vod dražji kot nadzemni.

Dogovor o namakanju pod daljnovodom

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč so že januarja 2016 dali pripombe na tedanji osnutek državnega prostorskega načrta za daljnovod. Kot pojasnjujejo na zbornici, je ministrstvo za okolje in prostor nekatere njihove predloge upoštevalo, predvsem glede namakalnih sistemov in ustreznejše umestitve zadnjih nekaj stebrov na Visokem, kjer bi daljnovod potekal blizu kmetije. Na sestanku maja 2016 so uskladili pogoje za postavitev novih namakalnih sistemov na območju daljnovoda, pri tem pa so se tudi dogovorili, da bo investitor daljnovoda nosil stroške morebitne predelave ali zamenjave obstoječih namakalnih sistemov, ki bi ogrožali daljnovod.

Varnostna višina osem metrov

Sprejeti državni prostorski načrt za daljnovod določa, da na območju stojnih mest stebrov za daljnovod kmetijska opravila, razen košnje, ne bodo mogoča. Za nemoteno kmetijsko obdelavo in morebitno namakanje zemljišč pod daljnovodom bodo zagotovili varnostno višino najmanj osem metrov od spodnjega vodnika. V primeru poškodovanja ali uničenja namakalne infrastrukture bodo namakalni sistem zamenjali in ga ponovno vzpostavili, nove namakalne sisteme na območju daljnovoda pa bo treba načrtovati tako, da pri namakanju ne bo prišlo do neposrednega stika med vodnim curkom in vodnikom.