Spletna anketa Zveze potrošnikov Slovenije kaže, da večina potrošnikov kupuje med pri lokalnih čebelarjih.

Zaupanje v slovenski med

Na testiranju je večina vzorcev medu prejela oceno dobro, med najboljšimi pa so bili vzorci medu s slovenskim poreklom.

Kranj – V Zvezi potrošnikov Slovenije so pri različnih trgovcih v Sloveniji kupili enajst vzorcev domačega in uvoženega cvetličnega medu in jih poslali na testiranje v laboratorij, kjer so preverili parametre sestave medu, morebitne ostanke zdravil za zatiranje bolezni v panju, potvorbo ter botanično in geografsko poreklo medu. Potrošnike so povprašali o všečnosti medu in preverili skladnost označbe z zakonodajo, v končno oceno pa so vključili še trajnostni vidik, pri čemer so upoštevali oddaljenost države porekla, različne certifikate in embalažo. Rezultati so bili razveseljivi: vsi vzorci so bili skladni z zakonodajo, potvorb niso odkrili, večina vzorcev je prejela oceno dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci s slovenskim poreklom. Ko so potrošnike prosili, da med enajstimi vzorci izberejo med, ki jim je najbolj všeč, in tistega, ki jim je najmanj, so največkrat izbrali za najboljšega prav slovenski med.

V zvezi potrošnikov se zavzemajo tudi za natančno označevanje porekla medu. Kot ugotavlja Anja Bolha iz zveze potrošnikov, je poreklo medu za potrošnika najpomembnejša informacija pri izbiri, zato predlagajo, da bi proizvajalci namesto obstoječih oznak vedno natančno navedli vse države, iz katerih je med, zastopan v mešanici. Za takšno označevanje se zavzemajo tudi večji slovenski pridelovalci in polnilci medu pod okriljem čebelarske zveze, ki je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi poslala pobudo za jasno označevanje porekla. Sedanja ureditev namreč omogoča proizvajalcem, da v primeru, ko med izvira iz več držav, opremijo med z eno od oznak »mešanica medu iz držav članic EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU« ali »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«.

Povprečen Slovenec poje na leto okrog enega kilograma medu, kar nas uvršča med največje evropske porabnike. Slovenija največ medu uvozi iz Nemčije in Hrvaške.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 16. februar 2018 / 11:09

Ukvarjajo se z društveno zgodovino

Letošnji udeleženci študijskega krožka pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj se ukvarjajo s preteklostjo društva, ki letos praznuje sedemdeset let.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 16:59

V spomin: mag. Jurij Kumer (1942–2024)

Sorodniki, vaščani, nekdanji sodelavci, prijatelji in znanci so se v ponedeljek, 25. marca, na gorenjevaškem pokopališču poslovili od Vresjakovega Jurja – magistra Jurija Kumra s Hotavelj,...

Rekreacija / / 16:06

Mala in velika sestra

Mala Paklenica (650 m n. m.) – Za obisk Paklenice je v poletnih mesecih prevroče. No, vsaj zame. Meseca aprila, maja ali pa jeseni je obisk tega čudovitega kanjona edinstveno doživetje. Iz Male v Veli...

Kultura / / 16:00

Mojstrovine z vilinskimi mojstri

V Mestni knjižnici Kranj je na ogled razstava fotografij Andreje Peklaj. Ob njenih fotografijah kačji pastirji ne delujejo kot nadležne žuželke, ampak so vilinski mojstri, kot je avtorica naslovila ra...

Zanimivosti / / 15:58

Lažnivci in šaljivci so prišli na plan

Da je smeh pol zdravja, se dobro zavedajo člani Kulturno-športnega društva Hrušica, ki so v obnovljeni dvorani kulturnega doma na Hrušici pripravili humoristično prireditev. Glavna tema pa laži in šal...

Železniki / / 15:55

Taborniki ustvarjajo boljši jutri

Taborniki Rodu zelene sreče Železniki so zaznamovali tridesetletnico delovanja. Danes ima rod okoli osemdeset članov, od tega približno dvajset aktivnih prostovoljcev.