Ivan Železnikar in Slovenski narod

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (230)

Slovenski narod je bil prvi slovenski dnevnik. Bil je politični časopis, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno. V Stiški vasi pri Cerkljah na Gorenjskem se je 28. decembra 1839 rodil časnikar Ivan Železnikar, ki je bil od leta 1882 urednik pri Slovenskem narodu, ki je v začetku izhajal v Mariboru.

Že kot študent je agitiral za mladoslovensko politiko. Objavljal je v celovškem Slovencu in Slovenskem gospodarju. Po ustanovitvi Slovenskega naroda 2. aprila 1868 pa postal eden njegovih najzvestejših dopisnikov. Študiral je pravo na dunajski univerzi. Delal je kot notarski pripravnik na Dunaju (1863–1864), nato do leta 1981 v Slovenski Bistrici. Objavljal je ostre politične uvodnike, dovtipne podlistke, ustanavljal in izdajal humoristične polmesečnike (Sršeni, 1871, Brus 1889–1891), sodeloval pri narodnih društvih in s svojim pisanjem vplival na oblikovanje časnikarske slovenščine.

Po prenehanju izhajanja Einspielerjevega Slovenca je slovensko liberalno meščanstvo izgubilo svoj časopis. Bleiweisove konservativno usmerjene Kmetijske in rokodelske novice s svojim množičnim profilom jim niso ustrezale. Želeli so si časopis, ki bi branil njihove pravice in pravice Slovencev kot naroda. V časopisu so dokazovali svoj obstoj ter poudarjali svoj jezik in kulturo ter s tem zahtevali enake pravice, kot so jih imeli Nemci s svojim jezikom. Slovenski narod je v začetku izhajal trikrat na teden v Mariboru, po letu 1873 pa je začel izhajati vsakodnevno dnevno v Ljubljani. Imel je dve prilogi Slovenski tednik in Rodoljub. Bil je političen časopis, ki je izhajal pod geslom Vse za narod, svobodo in napredek. Med uredniki so bili Ivan Železnikar, Josip Jurčič in Ivan Tavčar.

Načrte za nov časopis so začeli oblikovati konec leta 1867. Za urednika je bil določen Anton Tomšič. Ob hudem boju, kjer je največ težav povzročalo nasprotovanje veljaka Bleiweisa, jim je uspelo v Mariboru izdati prvo številko Slovenskega naroda. V komentarju ob programu je urednik Anton Tomšič pisal, da je za narodno politiko premalo, če svoj jezik le ljubi, treba se je zanj tudi žrtvovati. Duhovščini je priznal velike zasluge, ki jih je imela na področju prebujanja narodne zavesti. Do političnih nasprotnikov, liberalnega tabora, je bil njegov odnos odklonilen, saj naj bi se premalo zanimali za interese slovenskega naroda. Po smrti urednika Antona Tomšiča leta 1871 je časopis vodil Ivan Železnikar, za njim je do svoje smrti leta 1881 Slovenski narod urejal Josip Jurčič. Leta 1894 je Slovenski narod postal glasilo Napredne stranke, po letu 1943, pa je izhajal tedensko kot ponedeljkova izdaja časnika Jutro.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Šenčurju se je 24. 12. 1885 rodil časnikar in pisatelj Vitomir Feodor Jelenc. Kot srbski prostovoljec je doživljal tragedijo srbskega umika skozi Albanijo na Krf in v Italijo. Zadnja leta življenja je bil med letoma 1920 in 1922 urednik Jutra.

V Gornjem Gradu v Zgornji Savinjski dolini je 25. 12. 1568 umrl (rodil se je verjetno v Smledniku okoli leta 1500) peti ljubljanski škof Peter Seebach.

V Radovljici se je 27. 12. 1871 rodil narodni delavec Hugo Roblek. Z njegovim denarjem so v letih 1932–1933 zgradili po njem imenovani dom na Begunjščici.

V Škofji Loki se je 29. 12. 858 rodil župnik in vojaški duhovnik Janez Klobovs. Po njem so v Škofji Loki poimenovali ulico.