Souvani in njihov park

Arboretum Volčji Potok je kulturni spomenik državnega pomena; jedro njegove dediščine in najbolj dragoceni del pa je park, ki ga je ob svoji graščini osnovala družina Souvan. Kako se je njihov park razvijal in kakšna usoda ga je doletela, je odslej na ogled na multimedijski razstavi v Boljkovi galeriji v Arboretumu.

Volčji Potok – Zgodovina Arboretuma se začne pisati konec 19. stoletja, ko si je na območju današnjega parka družina Souvan za bivanje uredila tamkajšnjo graščino in ob njej skrbno uredila park. Zanj je zaslužen Leon Souvan, ki je parku posvetil praktično svoje življenje, veliko energije in tudi denarja.

Družina Souvan izvira iz Ljubljane, kjer so imeli v lasti več nepremičnin in bili uspešni trgovci. Z Volčjim Potokom se povežejo leta 1882, ko je Ferdinand Souvan kupil okoli sto hektarov veliko posestvo z graščino na območju današnjega parka, kjer je tudi živel do smrti (pokopan je na Homcu). Graščino je v celoti prenovil, da je stara renesančna zgradba dobila novo baročno preobleko, in uredil tudi vrt. A za vrt, ki je še danes duša Arboretuma, je zaslužen njegov sin Leon Souvan, poslovnež, a tudi velika umetniška duša. Še pred očetovo smrtjo si je zamislil preureditev graščine in parka, ureditveni načrt pa predstavil celo na maketi, na kateri je ponazoril novi sistem poti in razmestitve poslopij, ribnikov in rastlinja. Dela se je lotil leta 1919, a v Volčjem Potoku je pri družini preživel le konce tedna, saj je sicer vodil posle v Ljubljani. Ni se osredotočil le na graščino in park, ampak na celo območje okoli hriba. Oblikoval je območje, ki ju danes poznamo kot Spodnji in Zgornji angleški park, po njegovi zamisli je urejen tudi parter pred graščino.

Souvanov park po površini obsega sedmino današnjega Arboretuma, a predstavlja njegov dragoceni osrednji del in historično jedro zavarovane kulturne dediščine, zato v Arboretumu Volčji Potok družini Souvan posvečajo pozornost, ki si jo zaslužijo. Družino Souvan, ki je imela posestvo v osrčju današnjega parka v lasti vse do leta 1946 in na katero imajo domačini na Hudem in v Volčjem Potoku še danes lepe spomine, je Matjaž Mastnak predstavil že na razstavi pred dvema letoma, nedavno pa so v Boljkovi galeriji odprli še multumedijsko predstavitev. Kot poudarja avtor (razstavo je postavil skupaj z Matejo Račevski), podatkov o Souvanih v javnih arhivih ni veliko, zato je še toliko bolj vesel sodelovanja z družino in potomci, ki so mu odstopili veliko fotografij in drugih podatkov. Multimedijska predstavitev vključuje celostensko projekcijo arhivskih fotografij, ki prikažejo rast in oblikovanje Souvanovega parka od leta 1898 do 1945. Zgodbe treh ključnih oseb iz Souvanovega parka so predstavljene v zamišljenih osebnih izpovedih. Ferdinandu Souvanu, Heleni Souvan in Leu Souvanu lahko obiskovalec prisluhne v ločenih prezentacijah. Dodanih je nekaj predmetov, od katerih vsak po svoje osvetli življenje družine. Od nekdanje veličastne graščine so ostale le štiri talne ploščice, ki jih je v Arboretum prinesel eden od domačinov. Graščino so med vojno namreč požgali partizani. Ko so svojo namero najavili, so okoliški prebivalci raznesli vse tamkajšnje pohištvo, po požaru pa tudi praktično ves gradbeni material, ki je ostal na pogorišču.

Posebno prizorišče na razstavi je posvečeno Almi Souvan, muzi pesnika Josipa Murna. »Razstavo smo postavili na način, ki bo primeren za vse tiste, ki se jim ne ljubi veliko brati, takih pa je danes žal vedno več, in se bolj pustijo zapeljati sliki in govorjeni besedi. Namenjena je posameznikom, parom in družinam, torej tistim obiskovalcem, ki jih je v našem parku že tako največ, ni pa najbolj primerna za večje skupine,« je povedal Matjaž Mastnak.

Po vojni pa je bilo celotno posestvo podržavljeno. Leon Souvan si je močno prizadeval, da država parka ne bi spremenila nazaj v kmetijske površine, kot je nameravala, in uspelo mu je. Leta 1950 je bil park zavarovan, leta 1952 pa izdana odločba o ustanovitvi Arboretuma, s čimer se je park kot izobraževalna in raziskovalna ustanova odprl javnosti.

Multimedijska razstava je opremljena s prevodi v nemški, angleški, italijanski in hrvaški jezik.