Pri poseku lesa so bolj zadržani

»Sekamo le takrat, ko so večje potrebe po lesu ali denarju,« pravi Branko Hlebanja iz Loga pri Kranjski Gori, ki je za skrbno gospodarjenje z gozdovi prejel priznanje Zavoda za gozdove Slovenije.

Log – Zavod za gozdove vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, iz vsake območne enote zavoda po enemu. Na blejskem gozdnogospodarskem območju, ki ga »pokriva« blejska območna enota zavoda, je letos priznanje prejel Branko Hlebanja, ki gospodari na kmetiji Pr' Tarmanu v Logu pri Kranjski Gori. Branko, ki sicer izhaja iz bližnjega Srednjega Vrha, je kmetijo v Logu podedoval po sorodnikih in na njej skupaj z ženo Angelco, po rodu iz Rateč, začel gospodariti 1986. leta. »To je bila takrat še »živa« kmetija, ne zapuščena in ne zadolžena. V hlevu je bilo od deset do dvanajst repov,« se spominja Branko in dodaja, da je povečanje staleža živine omogočila šele razširitev in posodobitev hleva. Zdaj redijo osemindvajset goved, predvsem krave mlekarice in krave dojilje, vsako leto pa zredijo tudi dva bika.

Od nege sestojev je zelo odvisna kakovost lesa

Kmetija obsega 49 hektarjev zemljišč, od tega je nekaj več kot 37 hektarjev gozdov. Vsa zemljišča so okrog kmetije, le tri manjše gozdne parcele so bolj oddaljene. Ves gozd je v strmini, a kljub temu, z izjemo treh manjših parcel, dobro odprt za gospodarjenje. Na leto posekajo povprečno od osemdeset do sto kubičnih metrov iglavcev in lesa za pripravo drv. Pri poseku so bolj zadržani, sekajo predvsem takrat, ko imajo večje potrebe po lesu ali denarju; za manjši posek pa je deloma kriva tudi cena lesa. Vsa dela v gozdu opravijo sami, za to so dobro opremljeni in usposobljeni. Imajo traktor s pogonom na vsa štiri kolesa, vitel in motorno žago. »Tudi brez cepina še ne gre,« pravi Branko, ki se je za varno delo v gozdu usposabljal na predavanjih in tečajih zavoda za gozdove. Gozdarji ga pohvalijo, da na svoji posesti dobro skrbi tudi za hudournike, predvsem za to, da v njih ni vejevja ali večjih ovir. Vsako leto opravi v gozdu nekaj negovalnih del. »Moral bi jih še več, saj je od nege zelo odvisna kakovost lesa,« pravi Branko. Gozdovi so mešani in zato tudi bolj odporni zoper ujme in škodljivce, še posebej so ponosni na staro in debelo smreko, ki jo je čuval že prejšnji lastnik, a jo tudi sedanji. Koliko je stara? »Ne vem – več kot sto let in manj kot dvesto let. V njej je dvanajst 'kubikov' lesa.«

Lubadar se pojavlja le v manjših žariščih

Ujme so jim doslej prizanesle, lubadar se pojavlja le v manjših žariščih. Letos so posekali okoli trideset kubičnih metrov lubadark. »Za zdrav, kakovosten les je cena od 80 do 100 evrov za 'kubik', za lubadarke od 40 do 50 evrov. Cena lesa je tudi sicer dokaj slaba, že deset let je enaka ali je zdaj še celo nižja. Pred žledolomom je bila celuloza po 30 evrov za kubični meter, zdaj je od 18 do 20 evrov,« pravi Branko in poudarja, da gozdove redno pregleduje, saj ga skrbi, da se lubadar ne bi še bolj razmnožil in razširil. Z divjadjo trenutno nimajo problemov. Pred leti so jim škodo z lupljenjem drogovnjakov povzročali jeleni, a so se potlej, ko so jim prestavili krmišče, preselili drugam. Volkovi so se letos že pojavljali na območju Srednjega Vrha in tam na pašnikih povzročali škodo, Hlebanjevi se bojijo, da bi se pojavili tudi pri njih. Krave mlekarice pasejo ob kmetiji, dojilje pa na najetih senožetih v Robah.

Dodatni vir predelava mleka in elektrarna

Na kmetiji del mleka oddajo v mlekarno, večino pa ga v okviru dopolnilne dejavnosti predelajo v mlečne izdelke – jogurt, skuto, mehki sir in kislo mleko. »Vse prodamo doma, na kmetiji. Večkrat nam jih zmanjka, kot ostane,« pravi Branko, ki je tudi gospodar Agrarne skupnosti Kranjska Gora in član domače lovske družine. Kot gospodar agrarne skupnosti ugotavlja, da se število živine na paši zmanjšuje, leta 1986 se je na pašniku na Vršiču paslo 110 glav živine, letos le okrog 30. Kot lovec pripomni, da na more loviti divjadi na lastnih zemljiščih, saj ta spadajo v lovišče, ki ga upravlja zavod Triglavski narodni park. Hlebanjevi so od leta 1993 dalje tudi solastniki male vodne elektrarne na potoku Smeč. »Vode je vedno dovolj, včasih še preveč,« pravi Branko in dodaja, da si z dohodkom od prodaje elektrike nekoliko izboljšujejo dohodek od kmetije.

Ko Branka vprašamo, kako se kaj počuti s priznanjem za najbolj skrbnega lastnika gozdov na Zgornjem Gorenjskem, skromno pravi: »Ne vem, zakaj so izbrali prav mene. Takšnih lastnikov, kot sem jaz, je še veliko.« V nadaljevanju pove, da nekateri lastniki ali solastniki sploh ne vedo, kje imajo gozd oziroma »vedo« za gozd le takrat, ko potrebujejo denar za nakup avta. »Ni dobro, da se gozdna posest lastniško še naprej drobi in da se povečuje število lastnikov in solastnikov. Nekateri so v tujini, nekateri med sabo sprti ... V takšnih razmerah je z gozdovi težko gospodariti.«

Turizem priložnost tudi za kmetijo?

In kaj na kmetiji načrtujejo v prihodnosti? Branko, ki ima še dve leti do upokojitve, si želi, da bi sin nadaljeval delo na kmetiji. »Ker je Log blizu Kranjske Gore, je tudi za kmetijo lahko priložnost v turizmu, a o tem bodo odločali 'tamladi',« pravi in ob tem opozori na problem, ki je tudi povezan s turizmom. Kmetija je ob kolesarski stezi, ob večjih kmetijskih delih jo s traktorjem in drugimi stroji prečkajo na dan od deset- do dvajsetkrat. »Prehod je nepregleden, bojimo se, da bo prišlo do nesreče. Poleti je na kolesarski stezi zelo veliko kolesarjev, nekateri se peljejo tudi zelo hitro,« pravi Banko in dodaja, da je občini in ministrstvu že dal predloge za rešitev problema. »Za nas bi bila najboljša rešitev, da bi mi dobili prednost pred kolesarji. Vsekakor pa bi morali na tem odseku omejiti njihovo hitrost.«