Na svojem območju nočejo volka

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 23. december 2019 / 16:52

Na okrogli mizi z naslovom Podeželje na razpotju: zveri ali obdelana krajina so v torek v Gorenji vasi opozorili na porast števila divjih zveri na območjih, kjer jih prej ni bilo, kar bi lahko vodilo v opuščanje pašne reje drobnice in zaraščanje kulturne krajine.

Gorenja vas – Na okrogli mizi, ki jo je pripravil Sindikat kmetov Slovenije, so se predstavniki različnih kmečkih organizacij zavzeli za učinkovitejše upravljanje z zvermi, ki vključuje tudi hitrejše sprejemanje odločb za izredne odstrele, in določitev območij, primernih za divje zveri. Kot so opozorili, volkovi v predalpskem in alpskem prostoru niso bili prisotni že več desetletij. V zadnjem obdobju pa so napadi na drobnico vse pogostejši, je poudaril tudi gostitelj okrogle mize, župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Zato je prepričan, da bi morale imeti »prvo in zadnjo besedo pri odločanju o svojem prostoru lokalne skupnosti«.

Število zveri je po besedah podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije Romana Žvegliča postalo nesprejemljivo visoko, posledice pa občutijo predvsem kmetje, ki gospodarijo v tem prostoru in se morajo soočati s škodo, ki jo povzročajo napadi zveri na pašne živali. Zato so se predstavniki kmetov odločili, da bodo pozimi kar se da prodorni v zahtevah po povečanem odstrelu volka do nove pašne sezone. »Če tega ne bomo uredili, bo prišel maj in začetek paše, problemi pa se bodo širili še na območja, ki doslej niso bila prizadeta,« je poudaril Žveglič. Stane Bergant iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije je zato septembra peticijo za zmanjšanje števila zveri v Sloveniji predstavil tudi v Bruslju. »Izvirni greh je habitatna direktiva iz leta 1992, ko so bile zveri v zahodni Evropi na robu izumrtja. Danes, ko so se Evropski uniji pridružile nove države z velikimi populacijami zveri, pa je drugače, a jih pravni red še vedno strogo varuje.« Z zaščito in prepovedjo vsakega odstrela se zato zveri z območij, kjer so bile ves čas prisotne, prek predalpskega širijo tudi v alpski prostor. »Največji problem je, da je to območje razpršene poselitve, zato ni mogoče ločiti gozdnega in kmetijskega prostora in je torej nemogoče vzpostaviti varovane pašne površine.« Razen tega je velikost kmetij na teh območjih sorazmerno majhna, okrog 7,4 hektara.

Roman Savšek iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije je opozoril, da število rejcev in rejnih živali že zdaj drastično upada. Leta 2009 so redili 170 tisoč živali, danes le še 120 tisoč, čeprav je po njegovih besedah v Sloveniji prostora za okrog petsto tisoč živali. »Škofjeloško območje je primerno le za rejo drobnice, saj prevladujejo strma kmetijska gospodarstva; če bomo umaknili drobnico, bo ostal le še prostor za zveri.« Odločen je bil tudi Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov: »Ne bomo popuščali tistim, ki samo iz pisarn gledajo zelene površine – te namreč niso zelene same po sebi.« Po njegovem se ne spoštuje zasebna lastnina in ne upošteva dejstva, da bo pokrajina ostala zelena le, če jo bodo kmetje še naprej obdelovali. Kmetom je z napadi na njihovo lastnino kratena večstoletna pravica do kmetovanja, je dodal tudi Bergant. »Kršena nam je ustavna pravica do enakosti, pravica do varnosti, pravica do dela, nekateri pa pričakujejo, da bomo kar tiho.« Predsednik pobude za odstranitev nevarnih zveri Ivan Mavri je pojasnil, da kmete podpirajo tudi drugi ljudje, ki cenijo svoje kraje, kar dokazuje tri tisoč zbranih podpisov v zgolj petih dneh. Ne verjame v varovanje drobnice z ograjami. »Volk bo vedno našel pot do živali, če ne drugače, bo pa skopal luknjo pod ograjo.« Ne varovanje drobnice ne odškodnina po pokolih zato nista prava rešitev, se je strinjal tudi Žveglič, Čadež pa je dodal: »Današnji dan mora biti prelomen, saj želimo posredovati jasno sporočilo: kmetje bodo v teh krajih vztrajali in kmetovali naprej ter redili drobnico, volkov pa v teh krajih ni bilo in jih ne sme biti niti v prihodnje.«