Knjiga o koreninah narodovega razkola
Zgodovinar in novinar dr. Jože Možina je napisal znanstveno monografijo Slovenski razkol. Prejšnji teden so jo predstavili v Cankarjevem domu.
Ljubljana – Monografija z naslovom »Slovenski razkol, okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora« televizijskega novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine prinaša nova odkritja in poglede na vzroke bratomorne vojne med Slovenci med drugo svetovno vojno in razbija tabuje o enostranski krivdi za njen začetek, so povedali na sredini predstavitvi 624 strani obsegajoče knjige v Cankarjevem domu v Ljubljani. Izdale so jo vse tri Mohorjeve: celovška, celjska in goriška. Pisec je postavil v središče skoraj dvajsetletnega raziskovanja Ljubljansko pokrajino, ki je bila do jeseni leta 1943 pod italijansko okupacijo. Pri tem na osnovi dokumentov s partizanske oziroma revolucionarne in protirevolucionarne strani, tudi naključno najdenega arhiva Akademskega kluba Straža, odgovarja na bistvena vprašanja. Kako in zakaj so Slovenci med drugo svetovno vojno leta 1942 začeli oster narodni razkol in kakšna je bila vloga okupatorjev. Narodni razkol se je proti koncu vojne še okrepil in se razširil na celotno slovensko ozemlje ter se nadaljeval še po vojni. Zakaj je bil revolucionarni teror komunističnega vodstva po sovjetskem vzoru tako okruten, da so ljudje videli rešitev pred njim le v oboroženem samozaščitnem odporu z okupatorjevim orožjem. Dejstvo je, potrjujejo viri, da je takrat vladal tudi v partizanskih enotah zelo strog režim in da so bili tudi partizani za najmanjše prekrške hudo kaznovani. Komunistično partizansko vodstvo, tega dr. Možina ne enači s partizani in uporom proti okupatorjem, na že osvobojenih ozemljih ni izkoristilo priložnosti za povezovanje vseh sil v boju proti okupatorju kot na primer v Franciji, ampak je nadaljevalo teror nad prebivalstvom in utrjevanje komunistične oblasti. Znanstveni recenzent monografije dr. Mitja Ferenc in avtor dr. Jože Možina ugotavljata, da se v Ljubljanski pokrajini leta 1942 upor proti revolucionarnemu nasilju ni začel na ukaz tedanje tradicionalne politike zaradi ideologije ali navdušenja nad okupatorji, ampak so ga začeli ljudje sami zaradi skrbi za svoje imetje in za svoja življenja, ki so bila ogrožena tako s partizanske strani kot z italijanske, ki je zaradi napadov partizanov izvajala strahovit teror.