Gašperjevi Gamsi že petič

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 27. december 2019 / 17:08

Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je predstavitve svojega knjižnega darila za leto 2020 začela v knjigarni Haček v Celovcu in ga v začetku decembra končala v pred leti zaprti ljudski šoli v Lepeni nad Železno Kaplo, ki je sedaj namenjena kulturni dejavnosti. Knjižno zbirko, ki obsega tradicionalni koledar, literarno revijo Rastje, otroško slikanico in peti ponatis knjige Gamsi na plazu, ki jo je leta 1958 napisal koroški partizan in borec za pravice Slovencev na Koroškem Karel Prušnik - Gašper, so predstavili urednica Irena Destovnik, zgodovinar dr. Avguštin Malle in Danilo Prušnik, sin partizana Gašperja.

Največ pozornosti in besed je bilo namenjenih petemu ponatisu knjige Gamsi na plazu, v kateri avtor Karel Prušnik - Gašper, ki je bil kot nezakonski sin rojen leta 1910 pri Pečniku, Lepena 16, in se je tri leta pisal Kelih, piše o svojem otroštvu in mladosti, o času, v katerem je živel, še posebej pa o boju Slovencev na Koroškem za njihov obstanek, še posebej v letih nacistične okupacije, ko je igral sam kot partizan in kasneje partizanski poveljnik pomembno vlogo. Po vojni, ko je bil prepričan v mir in svobodno življenje Slovencev na Koroškem, pa so ga kot zagovornika priključitve Koroške k Jugoslaviji Angleži kar dvakrat zaprli. Letošnja izdaja Gamsov je že peta. Kot je povedal Gašperjev sin Danilo, čas izida ni bil izbran naključno. Prihodnje leto bo stoletnica koroškega plebiscita, ki je zaznamoval tudi življenje njegovega očeta. Knjiga je izšla prvič leta 1958, nato 1974, 1981 in 1985. Po zaslugi Florijana Lipuša in Petra Handkeja je bila prevedena v nemščino. Tudi pri tokratni peti izdaji je sodeloval letošnji Nobelov nagrajenec Peter Handke, poleg njega pa slovenski akademik dr. Matjaž Kmecl, Gašperjev sin Danilo in pri opremi knjige Gašperjeva vnukinja, akademska slikarka Tanja Prušnik. Danilo Prušnik je povedal, da se večkrat srečal s Petrom Handkejem, ki ima po njegovem mnenju največ zaslug, da je bila tudi slovenska partizanska literatura prevedena v nemščino. Večina koroških zgodovinarjev, ne avstrijskih, je po besedah dr. Avguština Malleja do začetka devetdesetih let zanikovala, da bi bil kakršen koli odpor proti nacizmu, tudi slovenski, prispevek k nastanku sedanje Avstrije, čeprav dokumenti dokazujejo nasprotno. Zadnja leta se koroški zgodovinski pogled spreminja. Gašper v knjigi jasno sporoča, da so se koroški Slovenci med vojno borili predvsem za svoj obstoj in proti poniževanju ter nasilju, ki so ga bili deležni.