Nadomestilo tudi za nezazidana stavbna zemljišča

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / ponedeljek, 23. december 2019 / 15:49

Sprejet je Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Medvode, s katerim uvajajo tudi nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča. Teh je v občini kar dobrih sto štirideset hektarjev. Sprejem je pospremil tihi protest kmetov.

Medvode – Medvoški občinski svetniki so z 18 glasovi za in enim proti sprejeli Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini. Prinaša kar nekaj sprememb, največja pa je ta, da bodo zavezanci z letom 2020 plačevali nadomestilo tudi za nezazidana stavbna zemljišča.

Kot je povedal Uroš Košir iz podjetja Locus, ki za občino vodi projekt, osnova sedanjega odloka izhaja še iz leta 1996 in od takrat do danes se je v občini marsikaj spremenilo. Dodal je tudi druge razloge za spremembo odloka, ki so še pravna varnost, navezava na uradne podatke in poenostavitev odmere. Že večkrat je bilo povedano tudi, da je zakon tisti, ki občinam nalaga pobiranje nadomestila – ne samo za zazidana, temveč tudi za nezazidana stavbna zemljišča. In občina Medvode je ena redkih, ki tega še ne pobira. »Nezazidanih stavbnih zemljišč je dobrih 140 hektarjev, zazidanih 121 hektarjev,« je dejal Košir. »Ko sprejemamo Občinski prostorski načrt, imamo vedno težave s pristojnimi soglasodajalci, ki nas opozarjajo, da je delež nezazidanih stavbnih zemljišč absolutno prevelik in zato izredno težko dobimo zeleno luč za dodatne širitve. S tem odlokom tudi na področju prostora skušamo uvesti določen red in verjamem, da bo prostorski razvoj občine v prihodnje lažji,« je med drugim povedal župan Medvod Nejc Smole.

Odlok je med zavezanci povzročil kar nekaj nejevolje. Ustanovljena je bila tudi civilna iniciativa. Na sejo občinskega sveta sta prišla tudi predstavnika kmetov in podjetnikov, ki sta med razpravo dobila besedo, nekaj kmetov se je v neposredni bližini občinske stavbe zbralo na tihem protestu oziroma puntu, kot so dejali. »Visoke odmere nadomestila na nezazidana stavbna zemljišča so določene kmete presenetile. Zavedati se moramo, da je stanje v slovenskem kmetijstvu nasploh zelo slabo oziroma že katastrofalno. Iz dneva v dan razmišljamo, ali se kmetovanje sploh še splača. Vsaka nova odmera, ta ni prva in tudi ne zadnja, nas prizadene. Mislim in bojim se, da bo še veliko slovenskih kmetij zaprlo svoja vrata. Skušajmo jih zadržati in omiliti to odmero. V končni fazi ta zemljišča uporabljamo za svojo kmetijsko dejavnost. Slišali smo že predloge, z županom smo se okrog tega že pogovarjali, in to pozitivno,« je povedal Tomaž Mis s Kmetije Mis v Zavrhu, podjetnik Igor Luštrek z Ladje pa je pojasnil, kaj najbolj moti podjetnike: »V novem odloku so opredeljene točke za posamezne namene uporabe stavb. Na eni strani se za stanovanjske namene znižujejo, za gospodarske namene pa se zvišujejo. Menim, da je gospodarska dejavnost na splošno zelo pomembna ne samo za razvoj občine, ampak tudi za razvoj celotne Slovenije. Verjetno si vsi želimo, da podjetniki delujejo tu, da ne iščejo alternativ v drugih občinah.«

V času javne razgrnitve je bilo podanih dobrih 1200 pritožb. »Številne so popolnoma upravičene in jih bomo upoštevali. Hkrati smo kot občina stopili naproti ljudem. Tisti, ki bi radi stavbno zemljišče prekvalificirali v drugo namensko rabo, lahko to storijo z oddajo vloge. To bomo upoštevali pri odmeri. Kmetijska zemljišča pa niso podvržena plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi s predstavniki civilne iniciative so že stekli pogovori in skupaj bomo skušali najti rešitve, ki so še vzdržne za občinski proračun in tudi za naše občane. Vsi se zavedamo, da je to najbolj neprijeten odlok, ki ga sprejemamo,« je na seji še pojasnil Smole.