Jože(f) Jagodič s Šnekove kmetije

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (228)

Jože(f) Jagodič, ki se je rodil v številni in verni Šnekovi družini na Visokem pri Šenčurju 13. decembra leta 1899, je s papeževim imenovanjem po drugi svetovni vojni postal vrhovni dušni pastir jugoslovanskih katoliških beguncev v Avstriji. Ob koncu druge svetovne vojne se je umaknil na Koroško. V Avstriji je ostal v do svoje smrti leta 1974. V begunstvu je skrbel za povezavo med verniki tudi tako, da je izdajal Uradni list. Iz begunstva se je lahko večkrat vrnil v domovino, med drugim pa je praznoval tudi zlato mašo v farni cerkvi sv. Jurija v Šenčurju. Umrl je 16. septembra 1974 v Lienzu v Avstriji, pokopan pa je v Leisachu na Vzhodnem Tirolskem.

Gimnazijo je obiskoval v Kranju in Ljubljani. V prvi svetovni vojni ga je na fronti zelo prizadela usoda slovenskih fantov. Tedaj se je odločil, da bo postal duhovnik. Študiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Posvečen je bil leta 1922, doktoriral pa je leta 1944.

Že kot dijak in bogoslovec se je zanimal za družabno in družbeno življenje. Bil je vsestransko nadarjen. Na odru je nastopal kot igralec in deklamator. Veselila sta ga petje in glasba. Privlačilo ga je literarno ustvarjanje. Pisal je sestavke za cerkvene namene in se ukvarjal z liturgičnim petjem.

Bil je škofijski kaplan in tajnik škofa Antona Bonaventure Jegliča. Bil je tudi urednik Cerkvenega glasbenika in škofijskega lista. Od leta 1930 dalje je opravljal naloge škofijskega kanclerja. Bil je predsednik Cecilijinega društva in Cirilskega društva bogoslovcev.

Cecilijansko društvo je skrbelo za cerkve dostojno glasbo v stolnici. Prvo Cecilijino društvo na Slovenskem je sicer zaživelo že leta 1877, ko so slovenski udeleženci po srečanju Splošnega Cecilijinega društva za nemške dežele v Gradcu s presenetljivimi tristo prvimi privrženci začeli društveno delo.

V domačem, slovenskem okolju so hoteli pri bogoslužju uveljaviti cerkvena glasbena načela. Na prvo mesto so postavljali skladnost bogoslužja s predpisanim obrednikom. Jasna in enoznačna merila so postavljali tudi za presojo vrednosti cerkvenih skladb. Društvo je izdajalo glasbeni časopis Cerkveni glasbenik, ki je kot glasilo društva izhajal do leta 1945. Revija je bila začetek slovenskega pisanja o glasbi. Cecilijino društvo in njegova Orglarska šola sta delovala do konca druge svetovne vojne.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Lajšah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini se je 9. 12. 1868 rodil slovenski biolog Ivan Regen. Bil je začetnik nove metode in smeri v eksperimentalni biologiji in član SAZU.

Na Šmarjetni Gori nad Kranjem se je 9. 12. 1871 rodil filozof Ivan Bernik.

Na Srednjem Vrhu nad Kranjsko Goro se je 11. 12. 1820 rodil duhovnik in misijonar Lovrenc Lavtižar. Leta 1854 je na povabilo škofa Barage odšel v severno Ameriko.

V Lescah se je 11. 12. 1899 rodil književnik Mirko Kunčič. Maja 1945 je emigriral v tujino. Pri Slovencu je bil urednik mladinske priloge in otroške rubrike.

V Kranjski Gori se je 12. 12. 1851 rodil zgodovinopisec in glasbenik Josip Lavtižar.

V Kranju se je 14. 12. 1839 rodil fotograf, popotnik in učitelj Kristijan Pajer. S svojimi fotografijami iz Svete dežele se uvršča v vrh zgodnje evropske popotniške fotografije.

Železniško progo Ljubljana–Jesenice–Planica–Trbiž so odprli 14. 12. 1870. Proti Planici in Trbižu so jo zaprli 1. aprila 1966.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 9. maj 2014 / 09:48

Civilna iniciativa za zeleno Stražišče še brez odgovora

Do četrtega maja Civilna iniciativa za zeleno Stražišče še ni prejela odgovora, kakšna prihodnost ob industrijski coni Laze čaka okoliške prebivalce in naravo ter življenje v njej.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. februar 2022 / 20:04

Na olimpijadi kot pavi

In to z razlogom, kot se spominja dr. Robert Kerštajn, ki je v teku na smučeh tekmoval na prvih olimpijskih igrah, na katerih je Slovenija sodelovala kot samostojna država. Olimpijec je bil že njegov...

Gorje / ponedeljek, 14. februar 2022 / 20:02

Dodali pogoje pri podelitvi koncesije

Na sredini seji občinskega sveta Občine Gorje je bila obravnava predloga odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za graditev žičniških naprav na smučišču Zatrnik na zahtevo predstavnikov R...

GG Plus / ponedeljek, 14. februar 2022 / 19:59

Najmlajši udeleženec marša

Albin Pibernik - Bine, rojen na Jesenicah, sin Julke in Albina Pibernika, je še zadnji živeči udeleženec znamenitega igmanskega marša. Kot enajstletni deček je bil pred osemdesetimi leti med partizani...

GG Plus / ponedeljek, 14. februar 2022 / 19:55

Poučuje ruski balet

Margarita Isaeva, poklicna balerina in pedagoginja, se je pred štirinajstimi leti iz Sankt Peterburga v Rusiji preselila v Slovenijo, da bi klasični ruski balet poučevala tudi pri nas. Čeprav začetki...

Kronika / ponedeljek, 14. februar 2022 / 19:52

Roparja poslali v pripor

Kranj – Kranjski kriminalisti so v sredo s kazensko ovadbo na Okrožno sodišče v Kranju privedli osumljenca štirih letošnjih ropov v živilskih trgovinah na območju Kranja. Odredili so mu pripor. Moš...