Generalni pravobranilec ne podpira tožbe Slovenije

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 13. december 2019 / 09:55

Evropska zaušnica Sloveniji

V sredo smo izvedeli, da je generalni pravobranilec Sodišča EU Priit Pikamäe pri preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže o meji s Hrvaško presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi v pravo Unije. Očitane kršitve so »akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo«, je zapisal. Vrh slovenske politike kljub temu še vedno verjame, da je tožba dopustna, zato se z mnenjem generalnega pravobranilca ne strinja. Njegova argumentacija je šibka, počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU, za katerega mnenje generalnega pravobranilca ni zavezujoče, je tako dejal zunanji minister Miro Cerar. Predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc pa je opozoril, da »Slovenija ni tožila na Sodišču EU zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška.« Tudi slovenski državni vrh poudarja, da odločanje Sodišča EU o tožbi ne vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe. Na hrvaški strani so seveda drugačnega mnenja. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je tako dejala, da je arbitraža mrtva. Ponovila je tudi stališče Hrvaške, da je edina trajna rešitev za spor o meji dialog in dvostranska pogajanja. Slovenski premier Marjan Šarec je odgovoril, da bo Slovenija pri implementaciji arbitražne razsodbe neomajna, zato dvostranski pogovori ali »vrnitev na točko nič« ne pridejo v poštev.

Knovs: Sova ima sistemski problem

Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je v zvezi z nadzorom o zakonitosti zaposlovanja na Sovi (komisijo zanimata predvsem zaposlitvi znanke premierja Marjana Šarca in sorodnice evropske poslanke Ljudmile Novak) v torek pogovorila z glavno inšpektorico za javni sektor Lidijo Apohal Vučković, županom Škofljice Ivanom Jordanom in direktorjem Sove Rajkom Kozmeljem. Predsednik komisije Matej Tonin po seji ni dajal izjav, v kasnejšem sporočilu za javnost pa je zapisal, da Knovs zaznava sistemski problem pri zaposlovanju na Sovi, saj zaposluje posameznike, preden ti izpolnjujejo formalne pogoje. Ugotavljajo namreč, da Šarčeva znanka ob zaposlitvi 4. marca letos ni izpolnjevala vseh pogojev za delovno mesto, ki ga je zasedla. Delovno mesto v Sovi pa je obdržala, ker je bila z njo 3. septembra sklenjena nova pogodba in kasneje še aneks k pogodbi z dne 30. septembra, s katerima je bila prerazporejena na delovno mesto, za katero je izpolnjevala pogoje. Glavna inšpektorica za javni sektor Apohal Vučkovićeva je sicer že novembra pojasnila, da se tovrstne kršitve tudi pri drugih organih pojavljajo precej pogosto. Knovs in Sova imata tudi še vedno nasprotni mnenji glede pristojnosti nadzora Knovsa nad kadrovanjem na Sovi. Tudi zato je komisija na naslednjo sejo povabila še predsednika vlade Marjana Šarca in državnega sekretarja Damirja Črnčeca.

Mlinarjeva tudi uradno kandidatka za ministrico

Izvršni odbor SAB se je v ponedeljek odločil, da koroško Slovenko in njihovo kandidatko na zadnjih evropskih volitvah Angeliko Mlinar tudi uradno predlaga za novo ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Mlinarjeva, ki je avstrijska državljanka, je tudi že vložila vlogo za slovensko državljanstvo, čeprav od Avstrije dovoljenja za to še ni dobila, upa pa, da ji bo Avstrija dovoljenje izdala, sicer ji mora aktivno odvzeti avstrijsko državljanstvo. Slednje se Mlinarjevi zdi skoraj nemogoče, saj bi bilo to v nasprotju z zakonodajo EU. Premier Marjan Šarec je dejal, da glede kandidatke za kohezijsko ministrico zaupa presoji predsednice SAB Alenke Bratušek. Ob tem je izrazil upanje, da se bo problem z državljanstvom Mlinarjeve rešil.

Štefanec znova kandidira

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec, ki se mu mandat izteče marca, razkril, da ponovno kandidira za ta položaj. Prepričan je, da je zaradi šestletnih izkušenj »bistveno boljši kandidat« kot ob prvem imenovanju. Štefanec je ob tej priložnosti ocenil, da je Slovenija kot družba še »relativno zelo obremenjena s korupcijo« in da zlasti izvršilna oblast ne prisluhne dovolj KPK. Med drugim je opozoril na politične vplive v postopkih kadrovanja v družbah v državni lasti. Po njegovi oceni niso na mestu očitki, da je KPK brezzobi tiger.