France Koblar in njegova zapuščina

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 30. november 2019 / 11:33

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (226)

Literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec France Koblar je s svojim delom pustil nepozaben pečat. Rodil se je v revni kovaški družini v Železnikih 29. novembra 1889. Že pred vojno se je posvetil delu pri Slovenski matici. Od leta 1966 do smrti je bil njen predsednik. Bil je redni član SAZU.

Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1911 maturiral. Nato je na Dunaju študiral slavistiko in latinščino ter hkrati obiskoval visoko šolo za telesno vzgojo. Leta 1921 je diplomiral iz slavistike, leta 1923 pa še iz latinščine. Doktorski naslov je dosegel leta 1941 z disertacijo o Ketteju. V letih 1919–1946 je bil profesor, sprva na drugi realni državni gimnaziji na ljubljanskih Poljanah in nato na drugih šolah.

Bil je književni kritik in esejist. Prevajal je iz nemščine, hrvaščine in poljščine. V letih 1910 in 1911 je v reviji Dom in svet sodeloval s svojimi pesmimi pod psevdonimom Ksaver. V letih 1911–1925 je bil skupaj s Francetom Steletom urednik te revije. Med letoma 1933 in 1937 je bil njen glavni urednik. Tedaj je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji.

V letih 1929–1932 je delal na Radiu Ljubljana kot dramski in kulturni referent, v letih 1935–1941 pa je bil vodja uprave in programa. Uprizoril je skoraj vso slovensko in velik del svetovne dramatike. Bil je profesor na Akademiji za igralsko umetnost, kjer je bil leta 1946 imenovan za rednega profesorja dramaturgije in zgodovinskega gledališča. To delo je opravljal do leta 1970. Bil je tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1972 je postal upravnik inštituta ZRC SAZU.

Kritično je ocenil izvirno slovensko dramatiko od A. T. Linharta do tedanjega časa. Uredil je in s kritičnimi komentarji opremil zbrana dela Jožeta Cvelbarja, Dragotina Ketteja, Simona Gregorčiča, Josipa Stritarja, Franceta Bevka, Frana Saleškega Finžgarja, Ivana Preglja in Izidorja Cankarja. O Simonu Gregorčiču je leta 1962 napisal biografsko monografijo. Bil je dejaven član uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona. V Železnikih se je v okviru Prosvetnega društva pod njegovim vodstvom oblikovala odlična igralska skupina. Med drugim je napisal razpravo Županova Micka v slovstvu in na odru. Smrt je prekinila njegovo pisanje spremne besede k izdaji Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca.

Dvakrat je prejel Prešernovo nagrado, in sicer leta 1951 za delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike in leta 1969 za življenjsko delo na področju literarne umetnosti.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Zapogah na Gorenjskem se je 25. 11. 1795 rodil duhovnik in pisatelj Andrej Bohinc. Bil je župnik na Brdu in v Cerkljah.

V Češnjevku pri Cerkljah na Gorenjskem se je 25. 11. 1881 rodil pisatelj, prevajalec in odvetnik Josip Hacin. V Gradcu je doktoriral iz zgodovine. Bil je odvetnik v Ljubljani.

Na Češnjici pri Železnikih se je 26. 11. 1749 rodil pravnik Franc Jelenc. V letih 1802-1805 je bil direktor obnovljene Pravne fakultete v Innsbrucku.

V Kranju se je 27. 11. 1891 rodil trgovec in industrialec Franjo Sirc. Bil je začetnik razvoja tekstilne industrije v Kranju in Sloveniji, vendar krivično politično preganjan.

V Kranju se je 28. 11. 1803 rodil slovenski podjetnik in politik Konrad Lokar. Avgusta 1850 je bil na prvih občinskih volitvah izvoljen za kranjskega župana.