Minister Bertoncelj zagrozil z odstopom

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 22. november 2019 / 09:43

Poslanci včeraj odločali tudi o proračunu

Državni zbor je včeraj glasoval o predlogih proračunov za leti 2020 in 2021 ter zakona o izvrševanju proračunov. Zaradi slednjega je prišlo do zapleta, saj je odbor državnega zbora za finance v petek tudi z glasovi nekaterih koalicijskih poslancev na predlog NSi in SDS potrdil višji povprečnini za financiranje občin, kot je predlagala vlada. Za leto 2020 je namreč vlada občinam določila povprečnino v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra, kar sta sicer najvišji povprečnini v zgodovini. S potrditvijo predloga SDS in NSi pa bi se ti številki zvišali za slabih sedemdeset oziroma osemdeset evrov, kar bi proračun dodatno obremenilo za 140 milijonov evrov. Finančni minister Andrej Bertoncelj je tako zagrozil z odstopom, če bo sprejet zakon o izvrševanju proračuna s povišanima povprečninama, ker bi ti povzročili neskladnost med zakonom in proračunom samim, kar bi po njegovih besedah pomenilo, da proračuna sploh ne bi imeli. Poslanci koalicije so kasneje oblikovali novo dopolnilo, s katerim so povprečnino vrnili na višino, kot jo je predlagala vlada. V sredo, torej še pred glasovanjem o proračunih, je sicer predsednik vlade Marjan Šarec na kosilo povabil predsednike vseh koalicijskih strank, ki so po njegovih besedah složno ugotovili, da nikomur ni v interesu padec vlade in da želijo delati naprej. Po dani košarici Levice, donedavne vladne partnerice iz opozicije, so sicer manjkajoče glasove obljubili poslanci SNS. Ko to poročamo, razultat glasovanja še ni znan. Proračuna za prihodnji dve leti sicer prinašata najvišjo porabo doslej. Za leto 2020 so odhodki določeni v višini 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov. Povečujejo se tudi prihodki. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 10,773 milijarde evrov, v letu 2021 pa 11,111 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako leta 2020 znašal 415 milijonov evrov, leto kasneje pa se bo povzpel na 656,6 milijona evrov. Slovenija bo s takšnima proračunoma tudi po šestletnem obdobju gospodarske rasti ohranila visoko raven socialne varnosti in še okrepila razvejan sistem socialne in družinske politike, je napovedal Bertoncelj in ocenil, da ima Slovenija enega najboljših proračunov med evrskimi državami tako glede presežka kot zniževanja dolga države.

Mlinarjevo za novo ministrico

V stranki SAB bodo po sprejetju proračuna za novo ministrico za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo predlagali koroško Slovenko Angeliko Mlinar, je v torek napovedala predsednica stranke Alenka Bratušek, ki po odstopu ministra Iztoka Puriča od začetka oktobra sama vodi službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Bratuškova je pojasnila, da sta se z Mlinarjevo o tem dogovorili že pred kakšnim mesecem, a ostajajo pri napovedi, da jo bodo uradno predlagali šele, ko bo sprejet državni proračun, je pa z namero že seznanila premierja Marjana Šarca. Za Mlinarjevo so se v SAB odločili, ker »ve, kako deluje Bruselj, ker zna na bruseljskih hodnikih odpirati vrata, in prepričani smo, da bi lahko bila dodana vrednost pri pogajanjih za novo finančno perspektivo in to vlado, katere del je SAB«. Kot je še dejala Bratuškova, je Mlinarjeva, ki je za SAB kandidirala na letošnjih evropskih volitvah, navdušena nad tem, da bi lahko pomagala Sloveniji. Mlinarjeva, ki je bila jeseni 2013 kot prva ženska iz slovenske manjšine izvoljena v avstrijski parlament, konec junija 2014 pa je postala poslanka Evropskega parlamenta, sicer nima slovenskega državljanstva, a po razlagi Bratuškove izpolnjuje vse pogoje za njegovo pridobitev in »že kakšen mesec ureja stvari, da državljanstvo dobi«. Stranki se zdi prav, da ima minister slovenske vlade slovensko državljanstvo, četudi nekatera pravna mnenja pravijo, da ga ne potrebuje, je dejala Bratuškova, ki pričakuje, da bo Mlinarjeva imela dvojno državljanstvo.

Svetovni dan otroka

V sredo je bil svetovni dan otroka. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v poslanici poudaril, da v Sloveniji na posameznih področjih v praksi še vedno ni storjeno vse za polno zaščito otrokovih pravic, načela in določila konvencije o otrokovih pravicah pa niso vedno spoštovana. Pri svojem delu tako pogosto opaža, da so družine iz različnih razlogov prikrajšane za pravice iz javnih sredstev, namenjene tudi preživljanju otrok. Omenil je tudi socialno izključenost, medvrstniško in spletno nasilje, dolgotrajna rejništva in težave zaradi ločitve staršev. Še vedno se srečuje s kršitvami pravic romskih otrok, denimo s porokami mladoletnic. Opozoril je tudi na kršitve pravic otrokom beguncem.