Velika noč, praznik za vse

Obložena miza je postranska stvar, veliko več so vredni misel na prijatelje, iskreno praznično voščilo, dobra dejanja ...

Kranj - Velika noč je največji, najpomembnejši krščanski praznik. Na ta dan je s Kristusovim vstajenjem življenje premagalo smrt in dalo človeštvu novo upanje. Zato je velikonočni praznik prestopil cerkvene okvire in običajni človeški vsakdanjik spremenil v praznik.

Naj mi bo dovoljen korak v svoje otroštvo, v katerem imam prav na veliko noč posebej prijetne spomine. Res smo morali malo več moliti in hoditi v cerkev, vendar je radost, ki nam jo je prinesla velika noč, odtehtala vse. Za veliko noč smo običajno otroci dobili nove obleke in čevlje, zjutraj smo šli k procesiji, na ta dan je bilo na mizi več dobrot kot običajno, na obisk so prišli sorodniki, vsi pa smo neizmerno uživali v sekanju pirhov in v drugih igrah. Na ta dan je bilo vse tako lepo.

Od takrat do danes so se časi spremenili. Naše življenje je drugačno, žal tudi bolj kruto in brezsrčno. Velika noč pa je ostala velika in s svojo optimistično vsebino spoštovana med ljudmi. Obložena miza je postranska stvar. Veliko več so vredni misel na prijatelje in znance, iskreno praznično voščilo in dejanja, ki bodo morda polepšala dni tistim, ki jim v življenju vladajo samota, revščina, bolezen, nasilje, in jim vrnila vsaj nekaj veselja in upanja. »Veselja ni mogoče ukazati, ampak ga lahko samo podarimo,« je zapisal v velikonočni poslanici ljubljanski nadškof Anton Stres. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša pa je pred praznikom dejal, da se moramo ljudje zazreti k Bogu in drug k drugemu.