Soočili argumente o beguncih

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / petek, 11. december 2015 / 00:00

Dijaki Gimnazije Kranj so v torek v Mestni knjižnici Kranj v zaigrani razpravi poskušali argumentirano zavzeti stališča v podporo beguncem in proti njim. Pridružila se jim je pisateljica Neli Kodrič Filipić, ki je predstavila svoje izkušnje z begunci.

Kranj – V Mestni knjižnici Kranj se je tako v torek odvijala prva dijaška razprava na temo begunske krize. Svoje poglede na to temo je predstavilo šest dijakov, izkušenih debaterjev. Dijakinje prvega letnika Ana Humerca Šolar, Katjuša Rupnik in Klara Gačnik so zagovarjale argumente v podporo beguncem, dijaki drugega letnika Benjamin Štangar, Tit Jerman in Marko Zarač pa proti. Svojo izkušnjo pri delu z begunci v azilnem domu je na koncu predstavila pisateljica Neli Kodrič Filipić. Poudarila je, da lahko najdemo ogromno argumentov proti beguncem, a na vseh pade naša človečnost.

Dijakinje so izhajale iz dejstva, da je pomoč človeku eden od temeljev človeške družbe, in begunci so ljudje kot mi. »Bežijo pred vojno, kot so se nekoč Slovenci izseljevali v ZDA in Argentino. Zanje so bile to obljubljene dežele kot za današnje begunce Evropa.« Prepričane so, da gre pri pomoči beguncem zato za humano dejanje, ki veliko pove tudi o tem, kakšni ljudje smo mi sami. Čeprav je večina beguncev muslimanov, je strah pred islamizacijo po njihovem neutemeljen. »Četudi bi se vsi muslimani z vojnih območij preselili v Evropo, bi se število prebivalcev muslimanske vere še vedno dvignilo zgolj za dva odstotka.« Ob tem so spomnile, da ekstremisti obstajajo v vseh verah, tudi krščanski. »Če jih nočemo sprejeti, ker so muslimani, je to nova oblika nacizma.« Izpostavile so še, da je problem, ki ga imamo ta čas z begunci, zgolj kratkoročen, ki bi se ga s skupnimi močmi dalo odpraviti. Dolgoročno pa lahko imajo celo pozitiven vpliv na družbo. »Večina se jih v Evropi želi izobraževati. Večji vpis bi pomenil večjo konkurenco in s tem večjo kakovost šolanja.«

Dijaki so svoje argumente proti strnili v treh točkah, in sicer da gre pri beguncih v glavnem za ekonomske migrante ter da bo njihovo brezpogojno sprejemanje povzročilo destabilizacijo in islamizacijo Evrope. »Begunci res niso vsi teroristi, a obenem vsi ljudje na naših mejah tudi niso begunci. Z vojnih območij naj bi jih bežalo le 15 odstotkov.« Obenem po njihovem ne moremo učinkovito ločiti med begunci in ekonomskimi migranti. »Veliko jih skriva svoj izvor, ko se predstavljajo z izmišljenimi imeni.« Nastopili so tudi s tezo, da je begunska kriza načrtna destabilizacija Evrope s strani drugih svetovnih velesil. »Vojna v Siriji traja že nekaj let, pa doslej nismo slišali za begunsko krizo. Zdaj pa je v enem letu v Evropo prišlo že dva milijona beguncev,« dijaki ne verjamejo, da gre za naključje. Bojijo se še islamizacije Evrope, saj naj bi bil cilj islamski svet, kot naj bi bilo zapisano že v Koranu. V Franciji, so sklenili svojo razpravo, je že zdaj več muslimanskih sakralnih objektov kot krščanskih.