Brez dlake na jeziku

Ker sta tako resničnostni šov Kmetija: Nov začetek kot oddaja Kmetija: Nov začetek Brez cenzure v zadnjih vzdihljajih, lahko že uporabimo preteklik. Z Jasno Kuljaj iz oddaje Kmetija: Nov začetek Brez cenzure smo se pogovarjali pred velikim finalom. Bila je voditeljica oddaje Kmetija: Nov začetek Brez cenzure, skupaj z Laro in Denisom iz lanske Kmetije pa so v oddaji komentirali tudi dogajanje v letošnjem šovu – in to brez dlake na jeziku.

Koliko ste bili poleg voditeljske vloge dejansko vpeti v nastajanje oddaje Kmetija: Nov Začetek Brez cenzure?

»Pri oddaji sodelujejo še redaktorji. Oni so največkrat izbirali odlomke, tudi v dogovoru z mano. Vedno sem lahko predlagala, kaj se mi je zdelo zanimivo in česa ne bi smeli prezreti. Imeli smo pa k sreči z ustvarjalci oddaje kar usklajen 'nos' za to, kaj naj bi bilo zanimivo za gledalce. Tako da tu ni bilo večjih nasprotovanj.«

Vas ljudje na cesti ustavljajo, sprašujejo za mnenje o tekmovalcih ali se mogoče obregnejo vedno le ob dekolte?

»Ljudje se obregnejo ob marsikaj in vesela sem, da je tako. To pomeni, da spremljajo dogajanje. Seveda katerega od tekmovalcev pograjajo, ampak jaz lahko samo poslušam. Včasih komu skušam dopovedati, da ljudi, o katerih se pogovarjamo oziroma smo se pogovarjali, poznam toliko kot oni – torej samo s televizijskega ekrana.«

Kaj ste v vlogi voditeljice in komentatorke ugotovili o letošnjih tekmovalcih na kmetiji?

»Ugotovila sem, da imajo v sebi določeno mero umirjenosti, sposobnosti sodelovanja, skromnosti in podobnih lastnosti. Vseeno jih vsak od njih premore več kot povprečen človek, pa čeprav se gledalci doma tega mogoče ne zavedajo. Ker samo tisti, ki premorejo več, so v šovu lahko ostali tudi najdlje.«

Se je kdaj izkazalo, ko ste izpadle tekmovalce in tekmovalke gostili v studiu, da je resničnost drugačna od prikazanega na televiziji ? Je tistih nekaj minut v studiu premalo oziroma dovolj, da nekdo pokaže pravi obraz?

»Ko so prišli v oddajo, sem jih spoznavala v drugačni luči, saj so prišli od doma – že spočiti od vsega, kar so v šovu doživeli. Večinoma so bili vsi prijazni in simpatični. Za prav vsakega od njih mi je na neki način žal, da niso 'prilezli' do nagrade, saj je vsak od njih danes ob tisto, kar bo težko dobil nazaj: to je zasebnost. Niso več anonimni – pač davek, ki ga plačaš za dobro nagrado. Da pa za prazen nič postaneš nekdo, ki je vsem na očeh, to ni enostavno. Predvsem je to pomembno za mlajše tekmovalce, ki jih lahko precej dotolče, saj so bolj občutljivi. Si predstavljate, da živiš normalno življenje, nato greš v resničnostni šov in ko prideš iz njega, ni nič več tako, kot je bilo? Tudi prijatelji in sorodniki se spremenijo, saj ima televizija še vedno neizmerno moč.«

Ste imeli svojega favorita?

»Imela. Razum je govoril, da si nagrado najbolj zasluži Franc, srce pa je navijalo za Fakija (smeh). Pri Fakiju je tako: ali ga imaš rad ali pa ga ne preneseš. No, pa saj je pri Francu enako. Oba v nas zbujata določene emocije. Veliko bolj, kot je to uspelo ostalim finalistom, ki jim sicer ne moremo ničesar pretirano očitati.«

Kako pa so izpadli tekmovalci reagirali, ko so dobili povabilo v oddajo, saj niso vedeli, da jih vi zunaj 'obirate'?

»Do trenutka, ko so se na posestvo vrnili izpadli tekmovalci, so bili kmetovalci tudi informacijsko popolnoma odrezani od sveta. Šele od prišlekov so izvedeli, kaj se dogaja zunaj posestva in da jih 'obiramo'. Pa ne le mi, da vsa Slovenija govori o njih. Nekateri celo preveč goreče, žaljivo. Včasih se bojim, da bo Facebook kar pregorel od gneva, ki ga ljudje sproščajo na račun tekmovalcev. A s tem več povedo o sebi, kot o tekmovalcih.«

V Brez cenzure so bili povabljeni tudi gostje. Zanimivo je bilo, ko ste gostili Ivono iz Bara. V odzivih na njene komentarje ste morali biti kar iznajdljivi, kajti Ivona je znana po svoji odprtosti in direktnosti. Tudi sokomentatorja ste morali včasih brzdati pri izjavah ali pa prav paziti, da si nista skočila v lase. Drugače pa se je videlo, da v svojem delu uživate.

»Ravno zato mi je oddaja predstavljala izziv. Vedela sem, da se bom mogla znajti. Kaj pa počnem že vse življenje, razen da se nekako poskušam znajti ... Ker če kaj znam, potem znam to (smeh). Seveda sem uživala. Gre za oddajo, v kateri imamo opravka z vsem, kar je človeškega. Kar zadeva Denisa in Laro, pa … Kaj naj rečem ... Včasih sem se počutila kot znameniti Jerry Springer, ki se je znašel med dvema ognjema. Z nekakšno umirjenostjo sem skušala pogasiti ogenj in ju odpeljati stran od prve sezone, iz katere imata še veliko neporavnanih računov. Če mi ni uspelo, mi ni preostalo drugega, kot da počakam, da se je zadeva polegla in smo potem nadaljevali z oddajo.«

Kakšna pa je prihodnost? Že kakšni načrti za naprej ali se boste raje prepustili trenutku?

»Sem voditeljica, ki vodi oddaje in povezuje prireditve. V tej smeri bom nadaljevala. Delajmo tisto, v čemer uživamo, je moje vodilo.«

Kako pa ste se zraven spopadli še z vlogo matere?

»Dokaj uspešno, seveda ob veliki podpori partnerja, ki je najboljši očka, kar jih je. Ni za govor't, bi rekel Franc (smeh).«