Kakšno Evropsko unijo želijo mladi

Med obiskom v Škofji Loki sta zunanji minister Miro Cerar in bavarski državni minister Florian Herrmann odgovarjala tudi na vprašanja gimnazijcev.

Škofja Loka – V škofjeloškem Sokolskem domu je v petek potekalo posvetovanje o prihodnosti Evropske unije v organizaciji občine in Gimnazije Škofja Loka ter vlade. Osrednja gosta posveta sta bila slovenski zunanji minister dr. Miro Cerar in dr. Florian Herrmann, bavarski državni minister za evropske in zvezne zadeve, svoje poglede na prihodnost evropskih povezav pa so izrazili tudi dijaki škofjeloške gimnazije, ki so aktivno sodelovali pri dogodku, ki sta ga povezovali dijakinja četrtega letnika Manca Štritof in televizijska voditeljica Monika Tavčar.

Posvet, prvi na Gorenjskem, je predstavljal enega v seriji dogodkov, ki na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona potekajo v lokalnih okoljih in odpirajo razpravo državljanov s predstavniki lokalnih, nacionalnih in evropskih ravni.

Dijaki in razpravljavci – poleg obeh ministrov so se posveta med drugim udeležili tudi predstavniki predstavništev Evropske komisije in parlamenta ter nekdanji in zdajšnji škofjeloški župan Miha Ješe in Tine Radinja – so razpravljali o prednostih in slabostih Evropske unije, evropski identiteti in načinu življenja ter trajnostnem in regionalnem razvoju in sodelovanju. Glavnino razprave pa je povzemalo vprašanje, kakšno evropsko unijo si želimo.

Uvodoma sta oba ministra poudarila prednosti življenja v EU, kot so prosto prehajanje mej, (študentske) izmenjave, enotne mobilne storitve, pa tudi težave, kot je denimo prevelika odmaknjenost evropskih določevalcev od državljanov, in skrbi, ali ne bomo dosežkov evropske civilizacije zapravili oziroma predali v roke skrajnežev.

Kot se je izkazalo med razpravo, mlade v precejšnji meri skrbi populizem in razraščanje skrajnih političnih skupin. »Če bodo prevladale skrajnosti, se bo EU začela razkrajati,« meni Cerar, ki dodaja, da ga skrbi tako desni kot tudi levi populizem. Na vprašanje enega od dijakov, kaj lahko EU naredi proti temu, je Herrmann odgovoril, da se rešitve skrivajo v čim boljši izobraženosti in informiranosti ljudi, boju proti lažnim novicam (t. i. fake news) in preprečevanju oddaljevanja elit od ljudi.

Mnenja dijakov so bila včasih tudi provokativna, kot denimo pogled dijaka, ki je dejal, da odločevalci sodelujejo le, ko gre za razprodajo slovenskih podjetij tujcem, v pritrjevanju populistom in nasprotovanju teženj Kataloncev po samostojnosti. Dijake skrbi tudi vloga EU v svetu in njeno podrejanje velikim svetovnim akterjem. Poudarili so problem migracij in vlogo EU pri reševanju tovrstnih težav v državah izvora migrantov. Druge je zanimalo, kako bo EU pomagala reševati stanovanjski problem mladih.

Da so dijaki pripravljeni soodločati pri tovrstnih pomembnih izzivih Evropske unije, pa je najbolje nakazalo pomenljivo vprašanje dijakinje tretjega letnika: »Kaj pričakujete od nas, mladih, da za EU naredimo sami – in ali nam boste to tudi pu­stili narediti?«