Ostati vodilni na Gorenjskem

Vodenje Gimnazije Kranj je z novim šolskim letom prevzel Aljoša Brlogar, po izobrazbi profesor matematike, ki pravi, da se bo še naprej trudil, da bo kranjska gimnazija ostala vodilna izobraževalna ustanova na Gorenjskem.

Gimnazijo Kranj smo dolga leta povezovali tudi z imenom nekdanjega ravnatelja Franca Rozmana. V kako velike čevlje ste po svoji oceni stopili?

Zavedam se, da je nekdanji ravnatelj pustil ogromen pečat, bil je zelo uspešen pri vodenju šole in predstavljanju šole tako na lokalni ravni kot na ravni celotne Slovenije. Zdaj je postal moj pomočnik in mi bo s svojimi izkušnjami in znanjem pomagal, da ti čevlji kljub vsemu ne bodo veliki. Kolikor vem, pa imava približno enako velikost noge.

Tako kot nekdanji ravnatelj tudi vi poučujete matematiko. Malo v šali – je to torej pogoj, da na kranjski gimnaziji postaneš ravnatelj?

To je res naključje, ampak malo vpliva je pa vseeno treba pripisati nekdanjemu ravnatelju, saj je bil moj učitelj in razrednik in je veliko pripomogel k moji odločitvi za študij matematike. Po končanem študiju sem se na gimnaziji, kjer je bil ravnatelj, zaposlil kot učitelj, zdaj pa sva vlogi zamenjala. Bolj se mi zdi zanimivo, da je imela kranjska gimnazija v celotni zgodovini le eno ravnateljico.

Zakaj po vašem mnenju ženske na kranjski gimnaziji težko dobijo priložnost za to funkcijo?

Priložnost verjetno dobijo, ne vem pa, zakaj se ne odločijo za to. Tudi na zadnji razpis smo se prijavili zgolj trije moški. Ob tem pa je zanimivo, da na večini srednjih šol v okolici to funkcijo opravljajo ženske.

Kot je priznal Rozman, se je s položaja ravnatelja umaknil, ker ga je začelo skrbeti, da po tolikem času na čelu te ustanove ne vidi več, kaj bi bilo še nujno narediti. Kaj ste si vi zastavili kot prednostno nalogo? Kaj bo vaše osnovno vodilo pri vodenju šole?

Prva prednostna naloga se je zastavila sama po sebi – v prihodnjih petih letih se bo precej učiteljev in strokovnih delavcev upokojilo in starostna struktura zbornice se bo precej spremenila. Moja naloga bo zaposliti primerne kadre, in sicer tako kadre z mladostno energijo kot kadre z več izkušnjami na področju poučevanja. Le tako lahko dijakom nudimo odlično pripravo na študij, skupaj s splošno razgledanostjo in razvojem kritičnega razmišljanja, ter jih primerno pripravimo na izzive v prihodnosti. S takim pristopom bomo lahko ostali vodilna izobraževalna ustanova na Gorenjskem. Osnovno vodilo pri vodenju šole pa bodo zagotovo odnosi; želim ohranjati dobre odnose tako z zaposlenimi kot tudi z dijaki in s starši. Pri tem ne smemo zanemariti niti sodelovanja z lokalno skupnostjo in celo v mednarodnem prostoru, ki ga moramo gojiti kot šola, ki ponuja program mednarodne mature.

Ali dijaki mednarodno maturo vidijo predvsem kot odskočno desko za študij v tujini?

Res je, a tudi naš nacionalni program in splošna matura nudita zelo dobro pripravo za študij v tujini. Dobro stran mednarodne mature sam vidim predvsem v tem, da profesor, ki poučuje v tem programu, spremeni svoj pogled na izvedbo pouka. Dijaki morajo znati tudi sami poiskati določena znanja, veliko več je raziskovalnega dela; a kljub temu je pomemben tudi frontalni del pouka, ki ga želimo v zadnjem času kar črtati.

Nekdanji ravnatelj Rozman je zdaj v vlogi vašega pomočnika. Kako sta si razdelila naloge?

S tem nisva imela težav, marsikaj sva dorekla že pred uradnim nastopom moje funkcije kot ravnatelja. Pri tem bi posebej poudaril njegovo pripravljenost za pomoč in zmožnost postaviti se v vlogo pomočnika, zanj je namreč to velik korak. Glede na najin dogovor zdaj skrbi za nemoten potek pouka in predstavlja šolo navznoter, večina mojih nalog pa je povezanih z uvajanjem sprememb in predstavljanjem šole navzven.

Katere spremembe imate v mislih?

Predvsem informatizacijo delovanja šole in postavljanje novih nosilcev posameznih projektov. Je pa nekaj področij, o katerih se dogovarjava sproti ob jutranji kavi.

V šolah vse pogosteje opozarjajo, da bolj kot dijaki postajajo problematični starši. Imate tudi vi tak občutek? Kako ste zastavili sodelovanje s starši?

Sam menim, da je zelo pomemben predvsem pravočasen pogovor. Vsega ne moremo rešiti po telefonu ali elektronski pošti, zato lahko starši v primeru težav ali vprašanj kadarkoli pridejo k meni, tudi zunaj govorilnih ur. Na šoli je to sodelovanje s starši sicer dobro zapeljal že nekdanji ravnatelj.

V šolah v tujini se kot orodja pri pouku vse pogosteje vpeljujejo tudi računalniki, tablice in podobno. Kako naklonjeni ste prodiranju sodobnih tehnologij v šolske učilnice?

V preteklosti smo že imeli projekt inovativne pedagogike, katerega del sem bil tudi sam. V okviru tega projekta smo razmišljali tudi o uporabi tablic pri pouku. A takratni razvoj šolskega internetnega omrežja še ni dopuščal, da bi to lahko zaživelo v polni meri. Danes, ko ima že skoraj vsak visoko zmogljiv telefon, pa je najbrž drugače. Digitalizacija družbe je že prinesla potrebo, da se učni proces posodobi. Sam dijake celo spodbujam k uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij, čeprav pravilnik določa, da je uporaba telefona med poukom prepovedana. Med mojimi urami je bil telefon dovoljen, saj sem jim na telefone posredoval učne liste. S tem smo obenem zmanjšali potrebo po papirju. Poleg tega imajo dijaki vsaj za pouk matematike na voljo razne aplikacije, ki so jim v pomoč pri učenju, tudi pri učenju tujih jezikov si lahko pomagajo s spletnimi slovarji, dobrodošli so še razni iskalniki. Vse to pa je treba uvajati s pravo mero, saj ima razvoj grafomotoričnih sposobnosti pomembno vlogo pri razvoju možganov, zato bo pisanje z roko ostalo sestavni del pouka.

Pri nas se znanje večinoma še vedno podaja na način, da se dijaki naučijo, kar jim pred tablo odpredava profesor. Kje vi vidite možnosti, da se to spremeni?

Prva možnost za to so zagotovo dodatna izobraževanja učiteljev, ki lahko nadgradijo svoj pogled na učni proces. Danes živimo obdani z ogromno informacijami, in če je do nedavnega veljalo, da si je treba te informacije zapomniti, bo v prihodnje bolj pomembno, kje jih poiskati in znati izločiti tiste, ki so za nas uporabne. Zato bo ogromno pozornosti treba nameniti razvoju kritičnega razmišljanja. Pri poučevanju bo vse večji poudarek na razvoju miselnih procesov, odkrivanju logičnih povezav, reševanju problemskih nalog ... Na podoben način se že izvaja program mednarodne mature, a kot sem dejal, tudi tu ne gre brez klasičnega frontalnega pristopa, saj odgovornosti za iskanje znanja ni mogoče v celoti prenesti na dijaka.

Katera so po vašem danes tista znanja in sposobnosti, ki mladim pomagajo izkoristiti vse svoje potenciale?

Človek je znanje gradil skozi tisočletja in zavedati se moramo, da je vse, kar imamo danes, posledica tega, čeprav se zdi, da danes vse temelji le na digitalizaciji. Vsaj za naše dijake lahko trdim, da so usmerjeni tudi h klasičnim znanjem, akademskosti, obenem pa so zazrti v prihodnost, kjer bodo potrebne veščine uporabe raznih pametnih e-okolij, e-rešitev ...

V preteklosti se je na vaši šoli veliko pozornosti posvečalo zunajšolskim dejavnostim, s katerimi so mladi dobili priložnost za razvijanje tudi drugih svojih talentov. V svojem programu pa ste v ospredje postavili racionalizacijo dejavnosti, ki se odvijajo zunaj pouka. Kaj naj bi zajela ta racionalizacija?

Dijaki imajo ob rednem pouku predpisane še tri tedne, namenjene obveznim izbirnim vsebinam. Že kot razrednik sem ugotavljal, da se seznam teh vsebin vsako leto daljša in bi ga bilo treba prevetriti. V sam obseg programa obveznih vsebin nisem veliko posegal, smo pa dejavnosti precej bolj približali dijakom. Ta racionalizacija pa ne pomeni, da dijakov ne bomo več spodbujali k dejavnostim, pri katerih so imeli priložnost izražati svoje sposobnosti, talente, ideje ... Zato z racionalizacijo nisem imel v mislih, da bomo črtali stvari, po katerih je gimnazija znana. Tako bomo recimo tudi letos izvedli tradicionalni božični koncert, a ga bomo prestavili v Kranj.

Česa se vi najraje spominjate iz svojega srednješolskega obdobja?

Zagotovo so bila leta na gimnaziji izredno lepa; najbolj so mi ostali v spominu vsakoletni razredni izleti, ki smo se jih udeležili v velikem številu, vedno pa se nam je pridružil tudi razrednik, to je nekdanji ravnatelj Franc Rozman. Kasneje pa sem se kot študent zavedal tudi vseh znanj, ki sem jih dobil na gimnaziji.

Prihodnje leto vas čakata dve pomembni obletnici, 210-letnica ustanovitve gimnazije in 10-letnica mednarodne mature. Kako se pripravljate na ta pomembna jubileja?

Za koordinacijo večinoma skrbi Nataša Kne in v okviru priprav na obletnici sta že nastala koledar in razstava Slovenski velikani, dijaki so posneli tudi promocijski film ob 210-letnici. Vključiti pa bomo poskušali tudi nekdanje dijake mednarodne mature, ki uspešno nadaljujejo študij v tujini.