Nikolaj Bernard z rekordno delovno dobo

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (224)

Kaže, da je železar in godbenik Nikolaj Bernard z Jesenic s tem, ko je delal v železarstvu polnih 69 let, dosegel najvišje število službenih let tako med gorenjskimi železarji kot verjetno tudi v evropskem prostoru. Rodil se je kot prvi od osmih otrok Čeha Alberta Bernarda in Rozalije Kueller v hiši številka 100 v Bohinjski Bistrici, umrl pa je 5. avgusta 1941 na Jesenicah.

Kot 12-letni fantič je prvič prišel v službo leta 1861. Na posebnem službenem spričevalu, ki mu ga je izdalo vodstvo fužin barona Zoisa v Bohinjski Bistrici leta 1869, je zapisano, da je Bernard delal v letih 1861–1868 kot stružilec »v splošno zadovoljstvo podjetja«. Ko so leta 1869 prešle fužine v Bohinjski Bistrici v okvir takratne Kranjske industrijske družbe, je Bernard ostal pri novih gospodarjih.

Leta 1879 se je poročil z domačinko Ivano Iskra. To je bila prva poroka, ko so bili ženin in nevesta ter svatje oblečeni v moderne obleke, ne več v narodne noše. Ko pa je železarna v Bohinjski Bistrici 7. oktobra 1890 pogorela, se je skupaj z drugimi bohinjskimi železarji preselil na Jesenice. Tam je delal do leta 1930, ko se je upokojil.

Bil je srednje velike in precej sloke postave, močnih brkov in ličnih kosti ter jasnih oči. Govoril je malo. Njegov življenjski ideal so bili družina, služba, lasten dom in godba. Nikolaj je začel zbirati okoli sebe nadarjene fante, delavce kovače, ki so leta 1874 ustanovili prvo kovaško godbo v Bohinju. V tej mali godbi na pihala je postal Bernard kapelnik. V njej so igrali Preželj, Šoberl, Repinc, Žmitek, Žen, Ravnik, Iskra, Torkar, Čop in še mnogi drugi. Zasedba male pihalne godbe je igrala samo vesele domače viže, s tem pa je med ljudmi Bohinja in Gorenjske začela prebujati navdušenje za slovensko glasbeno ustvarjalnost.

Leta 1882 so v Bohinju ustanovili požarno brambo – gasilsko društvo, ki je pod svoje okrilje sprejelo tudi godbo. Vadili so pri Bernardu doma, pozneje pa v mizarski delavnici, in sicer ob sobotah in nedeljah, včasih pa tudi med tednom. Igrali so lažje koračnice, valčke, polke, venčke slovenskih narodnih pa tudi uverture. Češki valčki so predstavljali železni repertoar takratne zasedbe. V Bohinju je bil Bernard tudi organist od leta 1885 do 1889, ko se je preselil na Jesenice in si zgradil hišo, kjer je sedaj Gregorčičeva 10.

Po selitvi na Jesenice je bil tudi prvi kapelnik tovarniške godbe na pihala. Pod njegovim vodstvom je bilo prirejenih veliko uspelih koncertov po Sloveniji. Iz njegove šole je izšlo več dobrih godbenikov, ki so širili glasbeno kulturo daleč naokoli. Več let je bil predsednik prvega Delavskega konsumnega društva na Jesenicah. V zadnjih letih življenja je Nikolaj Bernard zapisal spomine dolgoletnega nepretrganega dela železarskega mojstra.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 12. 11. 1919 rodil slovenski režiser, scenarist in pedagog France Štiglic, režiser prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji.

Na Jesenicah se je 14. 11.1905 rodil pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar.

V Škofji Loki se je 5. 11. 1912 rodil tenorist Leopold Polenec.

V Stari Loki se je 15. 11. 1857 rodil slovenski tržaško-koprski škof Andrej Karlin.

V Komendi se je 16. 11. 1866 rodil župan Komende Andrej Mejač - Komenčan.

V Tržiču se je 17. 11. 1844 rodil učitelj in pesnik Andrej Perne.

V Kamniku se je 17. 11. 1889 rodil slovenski pesnik in pisatelj Fran Albreht. Bil je prvi ljubljanski župan po drugi svetovni vojni.