Zasvojeni s tehnologijo

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 10. november 2019 / 10:45

Ta teden sem dobila obvestilo Nacionalnega inštituta za zdravje, da je november (tudi) mesec preprečevanja zasvojenosti. Ker tako sama kot večina drugih pri zasvojenostih najprej pomislim na alkohol, tobak, droge in podobno, sem se zamislila nad vsebino sporočila, ki je to omenjala le v skromnem delčku raziskave, s katero so strokovnjaki ugotavljali s čim vse smo zasvojeni in zlasti s čim so zasvojeni mladi. Največji poudarek je bil namreč na zasvojenosti zaradi uporabe sodobnih digitalnih tehnologij. Skoraj grozljivo se mi je zdelo, da se mnogi o svojih problemih laže pogovarjajo prek interneta kot v živo s prijatelji in starši.

Seveda se je zasvojenost s tehnologijami počasi prikradla tudi med nas, starejše, ki si večinoma ne znamo več predstavljati življenja (in dela) brez uporabe sodobne tehnologije. Kaj vse ta prinaša, bomo zagotovo vse pogosteje prebirali v različnih raziskavah v naslednjih letih, tisti, ki smo se rodili še v prejšnjem tisočletju, pa bomo najbrž kmalu začeli pozabljati, česa vsega včasih nismo potrebovali.

Dobro se še spominjam, ko smo s prijatelji pred skoraj 25 leti sedeli v značilni italijanski piceriji in se pogovarjali o skupnih dogodivščinah in načrtovali nove. Vsi, ki ste podobne lokale že obiskali, seveda veste, da so hrupni in tudi za našo mizo ni bilo drugače. Sredi večera je nato k nam pristopil sicer prijazen natakar in nas opozoril, da dami za sosednjo mizo prosita, če bi lahko govorili tiše ali še bolje – če se vsaj nekaj časa ne bi pogovarjali.

Vsi smo seveda pogledali k mizi dveh dam v najlepših letih, ki sta imeli na ušesih vsaka svoj mobilni telefon. Takrat so bili ti še večji in predvsem težji od sedanjih pa tudi lastnikov mobilnih telefonov je bilo malo. Začudeno smo se spogledali in natakarju predlagali, naj dami gresta v telefonsko govorilnico, mi pa smo prišli v lokal zato, da se bomo družili, in ne, da bomo molčali.

Takrat sem sklenila, da ne bom uporabljala mobilnega telefona. Da bi šla na večerjo s prijateljico in bi govorili vsaka po svojem telefonu? Ali celo da bi se vozila v avtomobilu in bi me motil telefon? Ali pa (zdelo se mi je naravnost grozno), da bi telefon vzela celo s seboj na stranišče?

Seveda so moji takratni sklepi drug za drugim propadli. Mobilnemu telefonu sem se dolgo upirala, a na koncu seveda brez njega ni šlo več. Še dlje sem se upirala telefonskim pogovorom v avtomobilu, a je izziv sodobnih avtomobilov kmalu postal prevelik. In ko mi je pred kratkim na stranišču nakupovalnega središča zazvonil telefon, sem se le s težavo uprla, da nisem segla v torbico ...