Krokodil ima naslednika

Legendarni krokodil, ki je kar štiriinštirideset let vztrajal ob Sodarjevi poti na Sv. Jošt in razveseljeval mimoidoče, je dobil naslednika.

Kranj – Ni aligator niti kajman ali katera druga vrsta strašnega krokodila, prav tako s svojimi skoraj šestimi metri, kolikor izmerimo od repa do ostrih zob na koncu gobca, ni prav nič podoben znamenitemu bohinjskemu krokodilu, ki mu ob prislovični skoposti omenjenih rečemo martinček. Ne grize in ne straši, nasprotno – ob poti prav prijazno čaka na pohodnike, ki se mimo po najbolj oblegani Sodarjevi poti od nekdaj množično vzpenjajo na 847 metrov visoki vrh Sv. Jošt. Krokodil nekje na pol poti vabi k počitku na svojem hrbtu in je še zlasti otrokom dobra vzpodbuda pred nadaljevanjem. Lesena podoba sredi gozda pa ni od včeraj – pravzaprav je po 44 letih starega in dotrajanega danes komaj še prepoznavnega krokodilčka zamenjal nov predstavnik te vrste vodnih plenilcev.

Še to pomlad sem, in z menoj bi se zagotovo strinjal marsikdo iz srednje generacije pohodnikov, staremu krokodilu pripisal status legende, saj mu je kljub vremenski raznovrstnosti in ljudem različnih navad vsa ta leta uspelo »preživeti«. Starši so nas, češ da je v gozdu krokodil, nekoč spodbujali k hoji v naravo. Nekdanji otroci, danes starši, na podoben način spodbujajo svoje otroke. Če je stari krokodil vse bolj izgubljal svojo podobo, je njegov naslednik pravi orjak – krokodil na potenco. Pred dnevi so kranjski taborniki, ki so spodbudili zamenjavo in poskrbeli za izdelavo novega kipa, ob zbranih pohodnikih »zverino« spustila na plano.

Vrh hloda spominjal na krokodila

Vrnimo se v leto 1975, ko so prvega krokodila na sedlu, kjer mejita vasi Pševo na južnem in Zabukovje na severnem pobočju hriba, postavili Stražiščani, brata Franc in Marjan Bajželj, po domače Jožetova, ter Franci in Martin Oman, po domače Krulčova. Vse štiri može v zrelih letih, Francelj jih ima 86, Marjan 82, Martin 77 in Franci 76, smo srečali tudi pri (zdaj še) obeh krokodilih.

»Ko sem urejal stopnišče v svoji hiši, sem v Žabnici dobil hrastov hlod, ki je bil pri vrhu nenavadno razklan, in je bil videti kot krokodilov gobec. V enem tednu se nam je posrečil krokodil in pomislili smo, da bi ga postavili ob poti na Sv. Jošt, kamor smo radi zahajali,« se spominja Franc Bajželj. Leto pred tem je Janez Eržen, kmet iz Pševega, do zajetja v bližini napeljeval vodo iz »ta žegnan'ga studenca« višje na hribu. Postaviteljem krokodila je dovolil, da so odvečno vodo porabili za to, da se je ta natekla v korito na hrbtišču kipa. Iz cevi so se lahko odžejali pohodniki, iz korita štirinožni spremljevalci. Tudi dva bolj suha sta se lahko stisnila nanj.

Takrat so ga v hrib pripeljali s konjem. »Veseli smo, da so se našli mladi in izdelali novega krokodila. Ta je res pravi krokodil od repa do glave,« pove Marjan Bajželj, Martin Oman pa doda, da so takrat pri delu uporabljali zgolj kladivo in dleto ter žago. In seveda obilo dobre volje.

Novi krokodil s podmladkom

V načrtovanju ene od čistilnih akcij Očistimo Kranj – Kranj ni več usran so kranjski taborniki dobili idejo, da bi krokodila obnovili. »Seveda je ob ideji bilo tudi precej entuziazma, sicer se stvari, ki niso nujne, težko premaknejo naprej,« je povedal Klemen Markelj iz Zveze tabornikov občine Kranj: »Na srečo imam okrog sebe ljudi, ki znajo marsikaj, tudi izdelati takega krokodila.« Pridobili so vsa potrebna dovoljenja, nekaj pokroviteljev in akcija izdelave novega krokodila je stekla.

Dela se je lotil tabornik, sicer pa kipar in znani režiser in scenograf Kranjčan Miha Knific skupaj z Blažem Bačarjem, sodelavcem iz podjetja Utopia film. Z Dolenjskega so pripeljali hrastov les, krokodil pa je nastajal pred sedežem podjetja vse od zime naprej. »Uporabili smo dva hrastova hloda, enega za krokodilovo telo, drugega za noge, ki služijo tudi kot podstavek. Večji hlod je bil težak tri tone, po obdelavi ga je ostalo še za osemsto kilogramov,« je povedal Blaž; da so les obdelovali z dleti, stružnicami in motorno žago. »Ker smo v zadnjem letu trije sodelavci dobili tudi sinove, Boja, Petra in Jakoba, smo na krokodilov rep namestili še tri male krokodilčke,« je v duhovitem tonu povedal Miha Knific. »Dodali bomo seveda tudi vodo, kot je bilo pri starem krokodilu.«

Kot je povedal Peter Zaletelj, predsednik KS Jošt in eden solastnikov vodnega zajetja, odkar so pred leti dobili javni vodovod, zajetja ne uporabljajo več veliko, zato jo bo za krokodila zagotovo dovolj. Zadovoljna z novim lesenim orjakom je tudi Cvetka Potočnik iz Zabukovja, lastnica zemljišča, na katerem ta stoji, saj je krokodil prav simpatičen in ima tudi družabno noto. »Razmišljamo, da bi od začetka Sodarjeve poti postavili še nekaj tovrstnih lesenih živalskih kipov, ki bi bili super spodbuda za otroke,« še pojasni Knific in obljubi: »Starega krokodila ne bomo zavrgli, saj ga bom odpeljal domov v Soro pri Medvodah.«