Na trgu nepremičnin ni krize

V prvem polletju 2019 se je rast cen stanovanjskih nepremičnin nekoliko umirila. Cene stanovanj so že skoraj enako visoke kot rekordnega leta 2008, cene hiš pa so še za dvanajst odstotkov nižje.

Kranj – Slovenski nepremičninski trg je ostal razmeroma dejaven tudi v prvi polovici letošnjega leta in za zdaj ne kaže kakršnihkoli znakov krize, se je pa nekoliko umirila rast cen stanovanjskih nepremičnin, saj so v prvi polovici letošnjega leta cene stanovanj in hiš na ravni države kazale trend stagnacije, v polletnem poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs). Število poslov s stanovanjskimi nepremičninami, ki predstav­ljajo dobro polovico vseh nepremičninskih poslov, je bilo tako v prvi polovici leta še vedno večje za slabih trideset odstotkov, z zazidljivimi zemljišči celo za slabo polovico.

»Slovenski nepremičninski trg še naprej čaka na večje število novih stanovanjskih enot, saj se ponudba novih stanovanj do prve polovice letošnjega leta še ni uspela prilagoditi obstoječemu povpraševanju. Zato se predvsem v Ljubljani in Mariboru že nekaj časa pospešeno gradijo in načrtujejo novogradnje, postopoma pa se nov gradbeni zagon kaže tudi na ostalih urbanih območjih države. Večjo ponudbo novih stanovanj je tako deloma pričakovati že letos, predvsem pa v nasled­njih dveh do treh letih, ko bo dograjena večina že načrtovanih stanovanj,« ugotavljajo na Gursu.

V Sloveniji je bilo v prvih šestih mesecih evidentiranih dobrih 17 tisoč kupoprodajnih pogodb za nepremičnine. Njihova skupna vrednost je bila dobrih 1,3 milijarde evrov, kar je največja polletna vrednost nepremičninskih poslov od leta 2007.

Po še preliminarnih podatkih se je število sklenjenih nepremičninskih poslov v primerjavi z drugo polovico leta 2018 povečalo za dva odstotka, njihova skupna vrednost pa za enajst odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2015, ko so cene nepremičnin dosegle dno, je bilo število evidentiranih poslov večje za 16 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 68 odstotkov, so izračunali na Gursu, kjer rekordno vrednost sklenjenih poslov v prvem polletju pripisujejo predvsem zamenjavi lastništva večjega števila velikih trgovsko-poslovnih centrov v začetku leta.

Cene stanovanj so v prvem polletju praktično dosegle cenovni vrh iz leta 2008, saj je bila povprečna cena rab­ljenega stanovanja le še za pol odstotka nižja kot leta 2008. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je v prvem polletju znašala 1810 evrov na kvadratni meter, kar je 1,7 odstotka več kot v drugem polletju lani. V Kranju, kjer je število poslov malenkost upadlo, je povprečna cena stanovanja znašala 2060 evrov na kvadratni meter, kar je za 7,3 odstotka več kot v drugi polovici lanskega leta in za 31,4 odstotka več kot pred štirimi leti.

Cene hiš so se po preobratu v letu 2015 gibale podobno kot cene stanovanj, le da so rasle počasneje. Najbolj so se zvišale v prvi polovici leta 2018, v prvi polovici letošnjega leta pa so kazale trend umirjanja rasti. Povprečna cena hiše s pripadajočim zemljiščem je bila tako v prvi polovici letošnjega leta še vedno za slabih 12 odstotkov nižja kot rekordnega leta 2008. V povprečju 169 kvadratih metrov velika hiša na povprečno 910 kvadratnih metrov velikem zemljišču je bila v povprečju prodana za 127.000 evrov. Cene hiš so bile najvišje v Ljubljani (286.000 evrov), na Obali brez Kopra (264.000 evrov) in v okolici Ljubljane (193.000 evrov), medtem ko za Kranj ni podatka.

Na začetku leta 2016 je začelo skokovito naraščati tudi povpraševanje po zemljiščih za gradnjo stavb, enako tudi njihove cene. V prvi polovici leta 2017 so se cene spet opazno znižale, nato pa ponovno rasle do prve polovice letošnjega leta, ko so ponovno zanihale navzdol, še ugotavljajo na Gursu. Zemljišča za gradnjo stanovanj so bila sicer v prvem polletju s 56 evrov na kvadratni meter za okoli desetino cenejša kot v drugem polletju lani.