Širši pogled

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 28. oktober 2019 / 14:18

Potem ko je po neuspelem posvetovalnem referendumu leta 2008, ki se je neslavno končal z zgolj desetodstotno udeležbo, razprava o pokrajinah zamrla in so jo naslednje vlade postavile na stran, je zdaj znova aktualna. Z željo po decentralizaciji države, s čimer naj bi sledili tudi ustavnemu določilu o regionalizaciji Slovenije, je posebna strokovna skupina že pripravila predlog pokrajinske zakonodaje. Najnovejši predlaga, naj bi bilo v Sloveniji deset pokrajin ter mesti Ljubljana in Maribor s posebnim statusom. Pri razdelitvi Slovenije naj bi ne bilo velikih odstopanj glede velikosti pokrajin, če so že razvojno zelo neenakomerne, vsaj kar zadeva razmerje med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije. In ravno želja po enakomernejšem regionalnem razvoju je eden od pomembnih ciljev regionalizacije države. Poleg tega bi se radi smiselno primerjali z drugimi evropskimi državami. Kot je ob obravnavi prvega letošnjega predloga dejal župan Občine Tržič Borut Sajovic, so ob skupnih čezmejnih projektih s sosednjimi državami v podrejenem položaju, ker imajo kot občina na drugi strani za sogovornike pokrajine. Z Gorenjsko kot enovito pokrajino bi bili lahko enakovrednejši Koroški, Furlaniji - Julijski krajini ali Istri, večjim in tudi kadrovsko močnejšim partnerjem.

Vsakič nas ob razpravi o pokrajinah zanima tudi, kje je na tej sliki Gorenjska. Po prejšnjem predlogu je bila zarisana zelo velikodušno. Na vzhodu bi zajemala Kamnik, Komendo, Vodice, Domžale, kar ni presenetljivo, saj se veliko ljudi v teh krajih šteje za Gorenjce (tam ima tudi Gorenjski glas veliko bralcev). Občine jugozahodno od Gorenjske, Vrhnika, Logatec, Horjul, ki jih je prvi predlog prav tako pripisal gorenjski pokrajini, bi bile vendarle nekako umetno del Gorenjske. Seveda na Gorenjskem ne bi imeli nič proti, nemara pa bi imeli tamkajšnji prebivalci. Novi predlog, ki v pokrajino umešča 18 gorenjskih občin, ki že zdaj uspešno sodelujejo na organizacijski in razvojni ravni, je vendarle nekako bolj po meri.

Bistvo pa vendarle niso število ali meje pokrajin. Kot je v pogovoru navrgel škofjeloški župan Tine Radinja, se za Gorenjsko ve, kje in kakšna je, pomembneje je, da bi bilo jasno, katere naloge bo opravljala kot pokrajina, katere bodo nanjo lahko prenesle občine in katere država. Skrb za regionalne ceste, urbanizem, prostorski in turistični razvoj, zdravstvena oskrba v bolnišnicah in podobne dejavnosti potrebujejo širši pogled, kot je zgolj občinski, saj običajno tudi presegajo njene strokovne in kadrovske zmožnosti, ni pa treba, da se z njimi ukvarja ravno država.