Kaj prinaša novi stanovanjski zakon

Novi stanovanjski zakon med drugim predvideva zamenjavo neprofitne najemnine s stroškovno, ki bo sicer višja, a bo razliko uporabnikom pokril stanovanjski dodatek. Do stanovanj lažje tudi prekarci.

Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor je prejšnji teden v 45-dnevno javno obravnavo dalo osnutek novega stanovanjskega zakona, ki po besedah ministra Simona Zajca »zelo dobro naslavlja težave, s katerimi se danes soočamo glede stanovanjske problematike, sploh glede dostopa do stanovanj bolj ranljivih skupin – mladih s prekarno zaposlitvijo, mladih družin, socialno ogroženih«.

Med pomembnejšimi rešitvami je zamenjava sedanje neprofitne najemnine s stroškovno. S tem bodo republiški in občinski stanovanjski skladi imeli več denarja za vzdrževanje in gradnjo novih stanovanj, pojasnjujejo na ministrstvu. Stroškovna najemnina bo sicer višja od zdajšnje neprofitne, a se po zagotovilih državnega sekretarja Aleša Prijona za uporabnike ne bo spremenilo nič, saj bo razliko pokril stanovanjski dodatek. Upravičenost do stroškovne najemnine in do dodatka bodo preverjali vsako leto. Upravičenec, ki bo presegel mejo dohodka, bo lahko ostal v stanovanju, a bo moral plačevati višjo najemnino (do 1,5-kratnika stroškovne). Medtem ko naj bi občine tudi po novem sistemu za subvencije oziroma stanovanjski dodatek namenjale podobno vsoto denarja (lani 12,4 milijona evrov), bo država, ki je lani za subvencije namenila 3,8 milijona evrov, zanje po novem namenjala 28,5 milijona evrov.

Stanovanjski sklad RS bo tudi ustanovil javno najemniško službo, ki bo najemala stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna. Lastniki tako ne bodo imeli opravka z oddajanjem, saj jim bo javna služba plačala (stroškovne) najemnine, poiskala najemnike in poskrbela, da bo stanovanje vrnjeno v prvotni obliki. Na ministrstvu pričakujejo, da bi lahko na ta način na trg prišlo od dvajset do trideset tisoč praznih stanovanj. Teh je sicer v Sloveniji uradno praznih kar 170 tisoč.

Predvidena je tudi možnost državne garancije za posojila za mlade in mlade družine, ki sedaj ne morejo priti do posojila za nakup stanovanja. V primeru, da upravičenec ne bo mogel več odplačevati posojila, bo lastništvo stanovanja in posojilo prevzel stanovanjski sklad, upravičenec pa bo lahko ostal v stanovanju in plačeval stroškovno najemnino. Predviden je tudi dvig omejitve za zadolževanje občinskih stanovanjskih skladov za gradnjo stanovanj s sedanjih deset na petdeset odstotkov kapitala sklada.

Zakon bo predvidoma opredelil tudi pogoje za stanovanjske zadruge, pri katerih bi stanovanjski sklad sodeloval z vložkom v obliki zemljišča, člani zadruge pa bodo z lastnimi vložki prispevali del sredstev za gradnjo, za preostali del pa bi se najelo posojilo z garancijo stanovanjskega sklada. Člani zadruge ne bodo lastniki stanovanja, ob morebitnem izstopu iz zadruge pa bi dobili vložek povrnjen.

Novosti so predvidene tudi na področju upravljanja večstanovanjskih stavb in pridobivanja soglasij. Med pomembnejšimi je še omejitev mandata upravnika na pet let, lastniki pa se bodo o njem odločali s 50-odstotno večino. Upravniki bodo morali za rezervni sklad za vsako stavbo odpreti ločen fiduciarni račun, upravljali pa ga bodo lahko le skupaj z etažnimi lastniki.