Sestra Urša iz Smokuča

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 12. oktober 2019 / 13:26

Na vseh treh nedavnih izletih bralcev in naročnikov Gorenjskega glasa v dolino Rož na Koroškem je bila naša prva postaja Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu. Razlog za obisk je bil preprost. Višja šola s petletnim programom in z enoletno strokovno gospodarsko šolo je kvalitetna zasebna dvojezična katoliška šola konventa šolskih sester, ki jo obiskuje tudi veliko dijakinj in dijakov iz Slovenije. Matura je dvojezična, in kdor jo opravi, mu pri vpisu na univerzo ni treba na preverjanje znanja nemščine. Sicer pa je, kot pravi dolgoletni učitelj in sedanji ravnatelj mag. Štefan Schellander, njihova šola predvsem dobra šola za poklic in za življenje, saj v svojem programu daje poudarek splošni izobrazbi, učenju jezikov – lahko kar sedmih, gospodarstvu, turizmu, gastronomiji, prehrani in informacijskim tehnologijam. Šola poskuša oblikovati dijake v zrele, odgovorne in socialno čuteče osebnosti. Šola je katoliška, poudarja ravnatelj, in to morajo upoštevati tudi drugače versko usmerjeni dijaki, med katere se je to šolsko leto zelo dobro vživel tudi – Rus.

Šola ima svoj internat, v katerem prebiva okrog petdeset deklet in zadnja leta tudi fantov. Zanj je odgovorna rojena Gorenjka, sestra Urša Šebat iz Smokuča, pedagoginja in teologinja, ki ima že devet let svoj dom v Št. Petru, večkrat, če ima le čas, pa skoči tudi domov na Gorenjsko. Rada ima svoje delo in uživa med mladimi. To pove že na zunaj, ko, če je treba, kar s skirojem drvi od šole do internata in nazaj.

»Internat je podpora šoli, ki res skuša biti šola za življenje, kar je sploh vodilo nas, šolskih sester,« pove Šebatova Urša. »Trudimo se, da se dijakinje in dijaki pri nas dobro počutijo, da osebnostno rastejo, razvijajo talente in ustvarjalnost ter tako prihajajo v družbi do izraza in do odgovornega življenja. Z mladimi ni težko delati. Vsakega našega dijaka ali dijakinjo vzamemo takšnega, kot je, in spoštujemo to, kar posebnega prinese s seboj. Skušamo mu pokazati pot v življenje, učimo ga živeti z drugimi, kjer naj ima odprte oči in srce za bližnjega. Če nekomu nekaj daš, se ti marsikaj vrne,« pravi o svojem delu z mladimi sestra Urša. Na šoli, na kateri se vsi medsebojno poznajo, se stkejo številna prijateljstva. Lepo je videti, kako prisrčna so srečanja sošolk in sošolcev po počitnicah, še doda.