Nova razstava Jamski svet pod gorami

V Slovenskem planinskem muzeju so odprli novo razstavo in s tem obeležili sto trideset let organiziranega jamarstva na Slovenskem. Razstava je učna ura za vse, ki jamarske zgodovine ne poznajo zelo dobro.

Mojstrana – »Razstava Jamski svet pod gorami je morda zrcalna podoba gora, ki se vzpenjajo v višino, jame pa v globino. Te razstave pa zagotovo ne bi bilo, če ne bi pri tem izjemno vestno, vztrajno in požrtvovalno sodelovali prav jamarji; ni čudno, da jamarji dosegajo vedno nove dosežke. Glavni razlog, zakaj predstavljamo novo občasno razstavo ravno letos, je praznovanje 130-letnice organiziranega jamarstva na Slovenskem,« je ob nedavnem izjemno dobro obiskanem odprtju razstave povedala Irena Lačen Benedičič, direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice. Razstava nudi vpogled v zgodovino jamarstva, a so predstavljeni tudi najnovejši dosežki in raziskave. Bogatijo jo vrhunske jamske fotografije, jamarska oprema, prav poseben je virtualen spust v jamo, jamski poligon, da tudi najmlajši lahko dobijo vtis o jami v plezanju po ''lojtrcah'', skozi ožine ... Se jama nadaljuje? Kako globoko je to brezno? Kako so raziskovali jame nekoč? Kdo so bili neustrašni raziskovalci globin? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja dobite na razstavi, za njeno postavitev sta najbolj zaslužna Bogomir Remškar in Tomaž Grdin. Kot sta povedala, sta imela zelo težko nalogo, kako ogromno gradiva skrajšati in skleniti kompromise, da razstava lepo uspe. Obenem sta poudarila, da je vsak jamar pripomogel k njeni vsebini. Tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko se je zahvalil vsem tistim, ki jih na odprtju razstave ni bilo, a so prispevali k 130-letnici. Še en jubilej, šestdesetletnico, praznuje letos tudi Jamarska reševalna služba, najstarejšim dolgoletnim reševalcem so se zahvalili s priznanji.

»Zavedamo se, kako pomemben del Slovenije predstavlja naš podzemni svet in kako težje ga je raziskovati v primerjavi s tistim, kar je vidno nam vsem. Razstava je po eni strani tudi učna ura za vse nas, ki ne poznamo tako dobro jamarske zgodovine, po drugi strani tudi spodbuda mladim, da se bodo vključili v vaše vrste,« je dejala Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tudi na Gorenjskem imamo več jamarskih društev, ki pomembno prispevajo k raziskovanju jam na Slovenskem. Na razstavi je v prvem delu, ko se spominjajo velikih osebnosti, omenjen (še najmanj) en Gorenjec, prof. Marko Aljančič (1933–2007), med drugim dolgoletni urednik revije Naše jame, ter posredno češki inženir Jan Vladimír Hráský (1857–1939), ki je projektiral tudi Vodovodni stolp v Kranju, in kot je še postregel s podatkom Aleš Lajovic, poznavalec jamarske zgodovine, je bila Hráskýeva žena iz Mojstrane.

Najdaljši jamski sistem v Sloveniji je Tolminski Migovec z 42 kilometri dolžine in osmimi vhodi. Kot je povedal dolgoletni jamar Davorin Preisinger, se lahko jamarstvo v Sloveniji ponaša z več kot 13 tisoč registriranimi jamami in jamarskim katastrom, v katerem ima vsaka jama poleg katastrske številke tudi osnovni zapisnik, meritve in načrt jame, v novejšem času so še fotografije vhodov, podatki o onesnaženosti jam ...