Edina ženska predstavnica na tokratni razstavi 4+4 je Gertrud Weiss-Richter iz Celovca. V Kranju bo med drugim predstavila tudi sliko Brez naslova, akril na platnu, 80x60, 2010.

Na vrsti je likovni dialog

Osem likovnih umetnikov, štirje Slovenci in štirje Avstrijci, bo v štirih osrednjih kranjskih galerijah s svojimi deli v prihodnjem mesecu dni vzpostavljalo likovni dialog med dvema sosednjima državama. 4+4 je ime nove akcije Likovnega društva Kranj.

Štiri osrednja kranjska razstavišča: Galerija Mestne hiše, Stebriščna dvorana, Mala galerija in Galerija Prešernova hiša, bodo v duhu umetniškega dialoga zaživela v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri z odprtjem obsežne razstave z naslovom 4+4 v prvi izmed omenjenih galerij. Predstavili se bodo uveljavljeni avtorji različnih likovnih pisav in izvorov iz dveh sosednjih držav, Slovenije in Avstrije. »V društvu smo se odločili za razstavo, ki bo ravno tako kakovostna in v takem obsegu, kot je bil nekdanji Bienale mesta Kranja, predvsem pa smo želeli postaviti nov koncept izbora umetnikov in razstave same,« je povedala akademska slikarka Klementina Golija, v Likovnem društvu Kranj pobudnica Bienala in gonilna sila pri organizaciji mednarodnih razstav: »Tako smo prišli do ideje za mednarodno razstavo, ki bo vključevala štiri domače in štiri tuje avtorje. Letos smo izbrali umetnike iz sosednje Avstrije, v prihodnjih letih pa bodo sledili likovniki iz Italije, Nizozemske, Nemčije, Španije …«

Poleg članov domačega društva, slikarjev Bogeta Domovskega, Marka Tuška in Klavdija Tutte, bo razstavljal še Žarko Vrezec, od avstrijskih avtorjev pa se bodo predstavili slikarji Richard Kaplenig, Norbert Klavora in Gertrud Weiss-Richter ter kipar Andres Klimbacher. Letošnji projekt nosi naslov Dialog. Vsak ustvarjalec je v nenehnem dialogu s samim s seboj, v refleksiji notranjega sveta in v iskanju smisla umetniškega ustvarjanja kot tudi hkrati v iskanju odgovora na občečloveškega vprašanje o bivanju, vsak ustvarjalec pa je tudi v dialogu s širšim prostorom, v katerega je vpet, v katerem živi in ustvarja … med drugim preberemo v predstavitvi projekta. »Več let že plodno sodelujemo z galerijo Vprega (Vorspann) iz Železne Kaple, s katero smo skupaj stopili tudi pri tem projektu,« je še povedala Klementina Golija. Na razstavi se bo vsak avtor predstavil z desetimi deli, ki bodo v Kranju na ogled do 9. maja. Likovno društvo Kranj v letošnjem letu pripravlja še dve skupni akciji, sredi leta bodo skupinsko razstavljali v Puli, jeseni pa tudi v italijanski Perugii.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 10. november 2020 / 09:17

Ločanka, št. 10

Ločanka, 10. november 2020, št. 10

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala