Palme

V zimskih vrtovih in po stanovanjih imamo radi rastline eksotičnih krajev. Tudi vseh vrst palme so med njimi. V družino palmovk sodi veliko vrst, vse pa izhajajo iz Mehike in Brazilije, odkoder so se razširile po deželah dolgega vročega poletja. Zelo priljubljena je kokosova palma, poznamo le eno vrsto in to tisto, na kateri zrastejo kokosovi orehi. Pri nas jo gojimo kot posodovko. Tudi sagovec je sorta, ki čez poletje lepo uspeva v naših vrtovih, pozimi pa jo moramo umakniti v prostore, kjer ne zmrzuje. In ni tipična palma. Ta sorta je najbolj razširjena na Kitajskem in Japonskem. Sadijo jo največ v večje eksotične vrtove in parke. Razmnožuje pa se z mladimi rastlinami, ki odženejo tiknad tlemi ob matični rastlini. Rada ima vročino, vendar bolj v senci višjih dreves, in kar redno zalivanje. Tudi datljevec je sorta palme, ki jo gojimo v posodah, najbolj razširjena je v sredozemskih deželah in na Kanarskem otočju, je lahko grm ali drevo, spoznamo pa jo po značilnih oranžnih socvetjih, ki so združeni na dolgih pecljih. Pri nas jo radi nameščamo v lokale in javne prostore, seveda pa je najlepša v naravnem okolju. V zaprtih prostorih ima rada redno zalivanje, pa tudi sicer porabi veliko vode. Palme so zelo trpežne rastline, če z njimi pravilno ravnamo, predvsem morajo imeti primeren prostor. Nekatere preživijo celo 30 do 40 let.

Ko nastopi zadnji mesec v letu, si rečemo, no pa smo končali delo na vrtu za letos. Vendar letošnja jesen kar traja in čeprav naj bi senarava pripravljala na zimsko mirovanje, nekatererastline kar nastavljajo cvetne popke. Ker nas topli dnevi kar vabijo še malo na vrt, lahko opravimo še kakšno malenkost, na primer malo preuredimo skalnjak, očistimo kamne, poberemo listje, če ga je veter preveč napihal v kotičke, pa tudi špranje med kamni lahko zapolnimo z mivko, peskom ali zemljo. Začimbe z vrta še lahko posadimo v lončke in si jih postavimo podstreho, da nam bodo pri roki, ko bo vrt pokrit s snegom.