Spomenik s pogledom na hribe

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 5. oktober 2019 / 07:57

Na ljubljanskih Žalah so odkrili kip dr. Mihe Potočnika, staroste planinstva, alpinista, gorskega reševalca, predsednika Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne službe ter ustavnega sodnika.

Ljubljana – V nedeljo, 29. septembra, je minilo 112 let od rojstva dr. Mihe Potočnika, ob tem pa sta Planinska zveza Slovenije in Mestna občina Ljubljana organizirali slovesnost z odkritjem kipa v parku Žal, ki od lani že nosi njegovo ime.

Dr. Miha Potočnik, ki je bil rojen na Belci v Zgornjesavski dolini (pokopan je na ljubljanskih Žalah) in je bil po izobrazbi pravnik, velja za starosto slovenskega planinstva in člana t. i. zlate naveze. Med letoma 1952 in 1965 je bil na čelu Gorske reševalne službe in med letoma 1965 in 1979 Planinske zveze Slovenije, kjer je svoje delovanje zaznamoval z odločilnimi koraki v alpinizmu, naravovarstvu, planinski infrastrukturi in kulturi, bil je tudi eden najaktivnejših pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka. Igral je v filmih V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine ter bil eden najzvestejših sodelavcev Planinskega vestnika. Vezi je stkal z mnogimi, zato je bila tudi slovesnost ob odkritju doprsnega kipa, ki ga je že pred leti izdelal kipar Stojan Batič, dobro obiskana. Zbrali so se tudi vsi še živeči predsedniki PZS – poleg aktualnega predsednika Jožeta Rovana tudi Bojan Rotovnik, Franci Ekar, Andrej Brvar in Tomaž Banovec.

Kot je v nagovoru poudaril njegov sin Miha Potočnik mlajši, je bil oče z vsem srcem predan goram. »Moj oče je bil obdarjen z veliko talenti, a vse njegovo življenje je bilo prežeto s planinskim in alpinističnim udejstvovanjem. Celo poročil se je na Kredarici! Svojo nevesto je peljal skozi steno po Slovenski smeri in na sredini poti sta imela celo šrango, poročne zaobljube pa sta si izmenjala v kapelici na Kredarici pod Triglavom. Očetov prvi dvatisočak je bila Kepa, gora nad Belco, na katero je prvič stopil leta 1919, ko je bil star dvanajst let. Na strmini pod vrhom se ga je lotila vrtoglavica, a ko mu je brat France, ki je to turo vodil, primazal eno okrog ušes, se je vrtoglavice ozdravil za zmeraj. Ko je imel oče 66 let, jaz pa 33, sva skupaj preplezala grebene Široke peči, kamor je oče skupaj s prijatelji prvi stopil na takrat še neosvojeni vrh v slovenskih Julijcih leta 1928. Najina tura je bila njegova zadnja, takrat je pripomnil, da se pri teh letih ne spodobi več,« pa je nekaj spominov, ki jih je na očeta obudil njegov sin Miha Potočnik.