Najhujši je bil glavobol
Konec novembra in prve dni decembra je zaradi pandemske gripe v postelji preživel plavalec Emil Tahirovič iz Adergasa. Pišemo o njegovi izkušnji.
»Nikoli nisem razmišljal, da bi se cepil proti kakršnikoli gripi in tudi tokrat se nisem. Če premišljujem za nazaj, mi je žal le, da nisem še bolj pazil na svoje zdravje, da ne bi zbolel, za cepljenje pa se tudi sedaj ne bi odločil,« je na začetku pogovora povedal Emil Tahirovič, ki se je prijazno odzval našemu povabilu in predstavil svojo izkušnjo.
Običajno sezonsko gripo je že imel, tako da je simptome gripe poznal. »Tokrat je bilo na začetku vse tako kot pri navadni gripi, le da sem imel precej višjo temperaturo, tudi 39,5, in hude glavobole. Še nikoli nisem imel takih bolečin. Sedaj vem, kaj se to pravi, da te boli glava,« je pojasnil in nadaljeval: »Začelo se je na četrtek, 26. novembra. Nisem se najbolje počutil, skratka nisem bil pravi. V petek sem dobil povišano temperaturo, ki je iz ure v uro naraščala, mrazilo me je, boleli so me sklepi. Poklical sem zdravnika in vprašal za informacije. Svetoval mi je Lekadol, vitamine, čaj in počitek. V soboto je bilo vse samo še huje, začel sem tudi kašljati, poleg tega sem zjutraj bruhal. Ko sem potem nameraval nazaj v dnevno sobo, sem izgubil zavest in padel. Kaj se je dogajalo potem, se ne spomnim. Partnerka mi je povedala, da sem se tako potil, da je od mene kar teklo. Pižamo sem imel vso premočeno. K sreči sem kmalu prišel k sebi. Bil pa je to seveda alarm za odhod k dežurnemu zdravniku v Zdravstveni dom Kranj. V prvi vrsti se moram zahvaliti njemu, da se je vse izteklo tako, kot se je. Napotil me je na laboratorijske preiskave, nato pa naprej na Golnik. Tam so me sprejeli in naredili številne preiskave. Osebje od prvega do zadnjega si zasluži vse pohvale. Pol ure po sprejemu so mi povedali, da imam vse znake pandemske gripe, znake pljučnice, bakterijo v urinu, ter da sem lahko srečen, da se še držim pokonci.« Kot pravi, so bile v soboto bolečine najhujše. Zdravili so ga s tamiflujem, antibiotiki, proti bolečinam pa je jemal Lekadol. »Veliko sem spal in v nedeljo sem bil za moje pojme že kot zdrav. Počutil sem se veliko bolje. V ponedeljek so ugotovili, da so se znaki neverjetno hitro pomirili in da grem lahko domov. Pet dni sem moral jemati zdravila, veliko piti in počivati. V prisotnosti ljudi sem za čas kure moral nositi zaščitno masko. Imel sem veliko srečo. Vsak dan po prihodu iz bolnišnice sem se počutil veliko bolje in že drugi dan sem šel za pol ure na kratek sprehod,« je pojasnil.
Bolezen mu je pobrala veliko moči. »Res se pozna. Doma imamo na steni tablo in že ko sem naredil en sam napis nanjo, me je začela boleti roka. Bolezen mi je pobrala nenormalno veliko moči. Kje sem virus dobil, pa bi težko rekel. Od bližnjih ni bil nihče bolan,« je še povedal Emil Tahirovič, ki bi ta konec tedna na evropskem članskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Carigradu moral braniti bronasto medaljo na 50 metrov prsno. Žal v Turčijo ne bo odpotoval. »Najbolj me boli, da vse, kar sem letos naredil, tudi rezultati so bili dosti dobri, pričakovanja so bila velika, je sedaj padlo v vodo. Lahko bi rekel, da so želje ostale v vodi. Ne grem na prvenstvo,« je potrdil za konec pogovora.