Obletnice Prešernove Zdravljice

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Medvode / / 08:34

V bližini obeležij partizanskih tiskarn Trilof in Donas v dolini Ločnice pri Medvodah je v soboto potekala slovesnost Koder sonce hodi. Posvečena je bil 175-letnici Prešernove Zdravljice, 75. obletnici njenega ponatisa in trideseti obletnici uradnega sprejema Zdravljice kot slovenske himne.

Trnovec – France Prešeren je Zdravljico napisal jeseni leta 1844, a ker je cenzorje zmotila četrta kitica, je bila prvič objavljena šele dobra štiri leta po nastanku. Stih »Žive naj vsi narodi« je med fašističnim in nacističnim zatiranjem dobil nov pomen. V začetku decembra 1944 so v partizanski tiskarni Trilof dobili naročilo za ponatis Prešernove Zdravljice. Ponatis z lipovim listom, peterokrako zvezdo in puškami po kakovosti izdelave in oblikovanju spada med najlepše tiske, izdelane v času druge svetovne vojne. Petinštirideset let kasneje, 27. septembra 1989 je Skupščina Socialistične republike Slovenije Zdravljico sprejela za himno Socialistične republike Slovenije. »Zdravljica je za Slovence postala evangelij in Sveto pismo. V njej so bili našteti vsi tisti ideali, za katere so narodnoosvobodilni borci šli v boj na življenje in smrt,« je dejal slavnostni govornik, nekdanji podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Matjaž Kmecl, ki je s funkcijo prekinil tri dni pred slovesnostjo in dodal: »V skrivnih podzemnih tiskarnah Trilof in Donas v dolini Ločnice so v najbolj skromnih razmerah poskrbeli za bibliofilski natis te Prešernove programske pesmi. Slikar Janez Vidic je s sodelovanjem Marjana Šorlija z linorezi ustvaril likovno podobo, Edo Bregar - Don pa je ob številnih pomočnikih poskrbel za natis 1500 izvodov na desetih straneh.«

S tiskarno Donas je povezan tudi naš časopis Gorenjski glas. V njej je bila natisnjena prva, rojstna številka Gorenjskega glasa, ki je izšla 21. avgusta leta 1944. Sledili sta še dve številki, in sicer 8. septembra in 20. septembra. Vsaka je izšla v nakladi skoraj dva tisoč izvodov, kar je bil za takratne čase in vojne razmere izjemen dosežek. Gorenjski glas je bil takrat glasilo pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko.

Ob koncu slovesnosti s kulturnim programom je medvoški župan Nejc Smole prebral poslanico ob omenjenih treh obletnicah. »Pred 175 leti je velikan slovenstva zapisal pesem, ki bi lahko bila le še ena izmed tisočih, ki se porajajo v dušah pesnikov, kadar jim je najlepše, kadar jim je najtežje. A to ni bila običajna pesem, bila je njegov kredo, ki je daleč presegal razumevanje okvirov tistega časa, in se je kot zvezda severnica postavila na nebo Slovencev,« se je glasil del županove poslanice.