Mihael Stare, od kramarja do župana

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (218)

V Strahinju se je 23. septembra 1790 v družini kočarja in deželskega kramarja Janeza Stareta ter Marije, rojene Kristan, rodil kasnejši mengeški župan Mihael Stare. Umrl je 15. maja 1872 v Mengšu.

Osnovno šolo je obiskoval v Feldkirchnu (Trgu) na Koroškem. Po očetovi smrti leta 1807 se je sam lotil kramarstva. Leta 1809 se je poročil z Nežo Markič iz Naklega, s katero je imel štiri otroke.

Leta 1811 je v Mengšu kupil hišo ter odprl gostilno (kasneje znano kot Pri Kramarju) in kramarijo. Naslednje leto je postal ključar župnijske cerkve, kasneje je bil tudi mengeški župan.

V času Ilirskih provinc je obogatel s špekulacijami in tihotapljenjem denarja. V Mengšu je leta 1818 zgradil pivovarno, nato je odprl še opekarno. Po ženini smrti leta 1834 se je že naslednje leto poročil z bogato Marijo Jelovšek in imel z njo šest sinov.

Leta 1837 je v Mengšu kupil Gasparinijevo graščino, jo prenovil in se leta 1840 vanjo vselil. Kasneje je kupil še Ravbarjev grad in graščino Kolovec. Ukvarjal se je tudi s trgovino z vinom, proizvodnjo žganih pijač, sadjarstvom, vinogradništvom, nepremičninami (zlasti prodajo zemlje na drobno) in gradbeništvom. Med drugim je zgradil ljubljanski južni kolodvor, Prisilno delavnico v Ljubljani in več odsekov železnice (Maribor–Dravograd, Brenner–Briksen itd.). Skupaj s še nekaterimi podjetniki je ustanovil sindikat za odkup užitnin in mitnin ter imel v zakupu največjo tržnico na Dunaju – Naschmarkt. Umrl je leta 1872 v Mengšu.

Čeprav so bili s Kamnikom bolj kot Mihael Stare povezani njegovi potomci (Njegov sin Janez je npr. leta 1850 v Kamniku kupil Svetelovo pivovarno in jo preuredil v kisarno), pa je tudi on pomembno zaznamoval Kamnik. Bil je v stalnem stiku s kamniškimi gospodarstveniki, med drugim je leta 1830 od Kamničana Franca Pirka kupil posestvo nekdanje civilne bolnice. V letih 1853 in 1854 pa je skupaj z Alojzijem Prašnikarjem gradil kamniško smodnišnico.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Mengšu se je 23. 9. 1742 rodil baron Franc Ksaver Lichtenthurn. Po smrti je njegova žena v Ljubljani ustanovila sirotišnico, ki je prerasla v šolsko ustanovo.

V Mekinjah se je 23. 9. 1832 rodil rodoljub Franc Ravnihar. Udeleževal se je vseh narodnih gibanj, bil med ustanovitelji ljubljanske Narodne čitalnice in njen dolgoletni odbornik in predsednik. Ustanovil je društvo Južni Sokol.

Ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju je 23. 9. 1848 potrdilo kranjske deželne barve: belo, modro in rdečo, ki jih je že leta 1836 določil cesar Ferdinand, potem ko je prejšnjo zlato zamenjala bela barva.

V Kamniku se je 23. 9. 1854 rodil publicist in narodni delavec Ivan Fajdiga. V letih 1899–1903 je v Trstu izdajal Novi list. V tržaški Edinosti je objavil polemična Kamniška pisma, v katerih je obsojal predvsem nemškutarstvo in naturalizem kot novo smer.

Na Jesenicah se je 23. 9. 1895 rodil zgodovinar in pravnik Josip Žontar. Njegovo življenjsko delo je Zgodovina mesta Kranja.

Na gradu Tuštanj pri Moravcih se je 24. 9. 1875 rodil profesor, pisatelj in politik Maks Pirnat. Med letoma 1905 in 1921 je bil profesor na gimnaziji v Kranju.