Zakaj ne bi gradili kar Avstrijci

Da bi drugo cev predora Karavanke zgradilo isto podjetje kot na avstrijski strani, zdaj ni več možno, pravijo na vladi, saj je bilo že na začetku odločeno, da gradbeni del projekta vsaka država izvede samostojno. Poleg tega je javni razpis v teku in vključevanje novih ponudnikov ni dopustno.

Jesenice – Ob vseh zapletih in nenehnih zahtevkih za revizijo pri izbiri izvajalca izgradnje vzhodne cevi predora Karavanke se marsikdo sprašuje, zakaj druge cevi tudi na slovenski strani ne zgradijo kar Avstrijci. Tam izbrano podjetje Arge Swietelsky Tunnelbau drugo cev gradi že leto dni. Po mnenju nekaterih bi lahko dela enostavno »podaljšalo« še na slovensko stran.

Na takšno pobudo, ki sta jo dala tudi poslanca Žan Mahnič in Zmago Jelinčič, je vlada odgovorila, da to zdaj ni več možno. To možnost so v preteklosti preverili, saj da je tudi v interesu Slovenije, da se druga cev zgradi čim prej.

»Ugotovljeno je bilo, da v tem trenutku to ni več možno, je pa bilo možno v času, ko se je odločalo, ali gradbeni objekt graditi kot celoto ali pa gradnjo predora prepustiti vsaki državi posebej. Odločeno je bilo, da gradbeni del projekta izvede vsaka država samostojno, medtem ko se projekt elektrostrojne opreme izvede skupaj z enovitim javnim razpisom,« so pojasnili.

Poleg tega je javni razpis v teku in vključevanje novih ponudnikov je nedopustno in nesprejemljivo. »Na ta način bi se z izbiro izvajalca ponovno vrnili na začetek. Prav tako ni možno, da bi se Dars v neposrednih pogajanjih z izvajalcem gradnje avstrijskega dela vzhodne cevi predora Karavanke dogovoril za nadaljevanje gradnje na slovenski strani,« so pojasnili.

Postopek izbire izvajalca v skladu z zakonodajo s področja javnega naročanja sicer poteka naprej, na vladi pa pričakujejo, da bodo tudi na slovenski strani gradbena dela začeli najkasneje do konca letošnjega leta.

In v kateri fazi so postopki trenutno? Po poročanju medijev naj bi se Dars pogajal le še s tremi ponudniki, in sicer s turškim Cengizom, ki je oddal najnižjo ponudbo, vredno 99,6 milijona evrov, konzorcijem podjetij Kolektor CGP, Riko in turški Yapi Merkezi (121 milijonov evrov) ter konzorcijem podjetij Implenia Österreich, z Implenia Švica in CGP Novo mesto (121,5 milijona evrov). Izločili naj bi grški J&P Avax, ki je dela ocenil na 115 milijonov evrov, in Gorenjsko gradbeno družbo s češkim Metrostavom s ponudbo v vrednosti 122,2 milijona evrov. A kot je v pogovoru za naš časopis nedavno dejal direktor Gorenjske gradbene družbe Stanislav Remic, »smo za predor Karavanke še v igri in se bomo še naprej borili za ta projekt, ker je pomemben za podjetje in seveda tudi naše gradbeništvo«.