Naši so, vendar pozabljeni

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 20. september 2019 / 07:39

Znani slovenski muzikolog, raziskovalec in novinar dr. Franc Križnar je v ponedeljek v Mohorjevi hiši v Celovcu z besedo, sliko in glasbo predstavil manj znane Slovence glasbenike, ki so v preteklosti delovali tostran in onstran sedanjih državnih meja. Kot je povedal sam, je bil izziv za tovrstno raziskovanje Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, ki sta jo napisala koroška slovenska znanstvenika in raziskovalca dr. Katja Šturm - Schnabl in njen sin Ilija. Glasbeniki, ki jih je predstavljal dr. Križnar, so večinoma delovali v 19. in 20. stoletju na območju sedanje Slovenije, pa tudi onstran severne meje. Takrat je bilo to območje del enotne države. Ti glasbeniki so na različne načine ozaveščali prostor tedanje avstro-ogrske monarhije o slovenskem jeziku, glasbi, narodu in še o marsičem, nekateri pa so se od slovenskih korenin tudi oddaljili.

Dr. Križnar je na svoj seznam uvrstil tudi glasbenike, ki so bili doma ali so delovali na Gorenjskem in se je o njih zelo redko kaj slišalo ali prebralo. Prvi med njimi je Jožef Tomažovec (1823–1851), ki je bil rojen v Tržiču in je ustvarjal tudi v Celovcu, kjer je pokopan. Zanj pravijo, da je bil navdušen za slovensko stvar. Manj znan je tudi Jožef Levičnik (1826–1909), ki je bil rojen v Železnikih, kjer je tudi delal in kjer je tudi umrl. Bil je tudi župan Železnikov in je bil pobudnik za ustanovitev tamkajšnjega bralnega društva. Znan je po tem, da glasbe ni le pisal, ampak glasbena dela tudi izdajal. Kot tretjega pa je dr. Franc Križnar opisal Sebastijana (Boštjana) Žepiča (1829–1883) iz Gozda nad Križami, ki je deloval tudi na Hrvaškem, kjer je umrl. Zbiral in zapisoval je ljudske pesmi, tudi iz Tržiča in okolice, in prijateljeval z Janezom Trdino in Matijem Valjavcem. Na Gorenjskem ima korenine tudi Josip Lavtižar (1851–1943), rojen v Kranjski Gori, duhovnik in skladatelj. Kot duhovnik je služboval tudi v Kokri, na Bledu in v Ratečah. Glasbenik, o katerem se je sicer več govorilo in pisalo, vendar kmalu znova začne toniti v pozabo, je tudi Anton Jobst, ki je bil rojen leta 1894 na Brdu/Eggu v Ziljski dolini, umrl pa je leta 1981 v Žireh.