Za naravi prijazen turizem

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bohinj / / 07:09

V okviru projekta Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku – Smer TNP želijo obisk z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj parka preusmeriti na manj obremenjena in ustrezno urejena območja, ki lahko prenesejo večje obremenitve.

Stara Fužina – Pri projektu Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku (TNP) so moči združili Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, občini Bohinj in Kranjska Gora ter Cipra Slovenija. Cilj je ohranjanje narave in naravne dediščine, habitatov in biotske raznovrstnosti, ki predstavljajo potenciale za razvoj novih inovativnih turističnih in gospodarskih storitev ter produktov, so poudarili ob predstavitvi projekta v Stari Fužini.

V okviru projekta naj bi tako s pomočjo vzpostavitve sistema za spremljanje obiska in analize zbranih podatkov, ozaveščanjem, pilotne ureditve informacijskih točk ter priprave vsebin za interpretacijo naravne in kulturne dediščine usmerjali obisk na območju Triglavskega narodnega parka iz visokogorja in občutljivih območij parka na njegovo obrobje. S tem naj bi po besedah direktorja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Marka Toplaka pripomogli tudi k razvoju podeželskih območij in ohranjanju poseljenosti, saj naj bi omogočili podlage in priložnosti za gospodarski in turistični razvoj na trajnostni osnovi. Projekt vključuje vzpostavitev metodologije za spremljanje obiska v TNP hkrati z vzpostavitvijo sistema na osnovi števcev obiska. Po besedah Majde Odar iz javnega zavoda TNP so v okviru projekta postavili deset števcev, skupaj jih je tako zdaj že dvajset. Števec, ki so ga recimo postavili na severni obali Bohinjskega jezera, je v obdobju od začetka junija do konca avgusta izmeril več kot petdeset tisoč prehodov. Na podlagi teh podatkov, je razložila Majda Odar, bodo zdaj v sodelovanju z občinami sprejeli ustrezne ukrepe in poskrbeli za uvajanje trajnostne mobilnosti. Po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa ti podatki lahko predstavljajo izhodišče za usmerjanje obiska iz bolj obleganih v manj oblegane kraje. Julijske Alpe primerja z letalom, ki sprejme dvesto potnikov, in takoj, ko se vkrca še en potnik, je letalo v nevarnosti. »A ta potnik bo vedno imel na voljo letalo, ki bo poletelo kam drugam,« slikovito ponazori, kaj želijo doseči z usmerjanjem obiska. Dober primer tega je po besedah Majde Odar pohodniška pot Julijske Alpe, ki TNP seka na tistih območjih, ki potrebujejo razvoj oziroma nov zagon, kot so Koprivnik, Gorjuše ali Log pod Mangartom. Pot ob tem nikjer ne posega v visokogorje oziroma v prvo ali drugo varovano območje.

Katarina Žakelj iz Cipre Slovenija je nadaljevala s prispodobo o letalu: »Letalo v našem primeru predstavlja zaščiteno območje, kjer se morajo obiskovalci vesti primerno in spoštljivo.« Tega po njenem ni mogoče doseči s prepovedmi. »Če želimo spremeniti mnenje širše skupine ljudi, se je tega treba lotiti strateško prek oblikovanja zgodb z interpretacijo dediščine.« Koristi bodo tako imeli tudi obiskovalci, saj ima prostor nosilne zmogljivosti in množičen obisk lahko prenese le določeno število let, potem pa bi bili vsi prihodnji obiskovalci prikrajšani za ustrezno doživljanje narave, je še opozorila Katarina Žakelj.