Sodišče vmesno sodbo, Kuzmič pa odprto pismo

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / / 08:12

Ljubljansko sodišče bo v pravdi Darka Kuzmiča, ki od države zahteva sto tisoč evrov odškodnine zaradi porušitve njegovega edinega doma v Bohinju novembra 2013, izdalo vmesno sodbo.

Bohinj, Ljubljana – Prejšnji teden se je na okrožnem sodišču v Ljubljani nadaljevala pravda, v kateri Darko Kuzmič od države in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) zahteva sto tisoč evrov odškodnine za porušitev brunarice za domom CŠOD Bohinj 5. novembra 2013. Sodnica Vanja Klavora je po zaslišanju dodatnih prič napovedala, da je zadeva že zrela za izdajo vmesne sodbe, ali je Kuzmič upravičen do odškodnine. Če bo sodišče odločilo v njegov prid, bo v nadaljevanju določilo še višino odškodnine.

Po poročanju Dela je tokrat na prostor za priče stopil tedanji vodja doma CŠOD Bohinj Dušan Blažin, ki je povedal, da naj bi bil Kuzmič problematičen sosed, ki naj bi v svoji delavnici ob brunarici ob sobotah, nedeljah in praznikih žagal drva in se ni oziral na njihove dejavnosti, s tem pa naj bi motil šolske aktivnosti. Kot je še dodal Blažin, naj bi si prilastil še spodnjo brunarico Lipanca in njegovi gostje naj bi s hrupom prav tako motili njihove dejavnosti, kadili naj bi ob plinski cisterni, problematične pa naj bi bile tudi odplake in kanalizacija. Dejal je še, da mu je Kuzmič po začetku sodnih postopkov tudi grozil, in dodal, da jim Kuzmič nikoli ni predložil dokumentov, s katerimi bi dokazoval, da ima pravico do bivanja v brunarici.

Darko Kuzmič je po zadnji obravnavi za Gorenjski glas vse očitke Blažina zavrnil. Po njegovi oceni naj bi bil ravno upravitelj glavni krivec za rušenje njegovega doma. »Prepričan pa sem, da bi bila hiška, če bi me dve leti prej uspeli izseliti, danes legalizirana in bi še stala. Nisem svetnik, ampak njegove navedbe so neresnične. Kako naj bi v delavnici, zaščiteni le s polivinilom, petke in svetke v mrazu, tam je šest mesecev zima, žagal drva? Priznam, moji gosti so bili lahko kdaj glasni, a nikogar nismo nikoli ovirali ali ogrožali. Tudi priča iz CŠOD je povedala, da z mano nikoli niso imeli ničesar. Glavne priče, gradbenega inšpektorja, pa sploh ni bilo na sodišče,« je povedal Kuzmič in dodal, da zaradi neresnic z zagovornikoma načrtuje objavo odprtega pisma.

Zgodba o rušenju brunarice v Bohinju, ki naj bi bila črna gradnja, je v javnosti pred slabimi šestimi leti dvignila veliko prahu, še zlasti pa kmalu po njeni porušitvi, ko je država, ki je bila sicer lastnik brunarice in je Kuzmiču kot nekdanjemu upravitelju doma CŠOD Bohinj dovolila prebivanje v njej, sprejela moratorij na rušenje črnih gradenj. Kuzmič še danes vztraja, da brunarice, njegovega edinega doma, sploh ne bi smeli porušiti, saj je bila tedaj pristojnim že znana zavezujoča odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da se nikomur ne sme porušiti edina streha nad glavo, čeprav gre za nedovoljeno gradnjo. Druga stran sicer Kuzmiču očita, da ni uporabil vseh pravnih možnosti, saj naj se ne bi pritožil na inšpekcijsko odločbo o rušenju objekta, s sodbo kranjskega okrožnega sodišča iz leta 2012 pa mu je bilo tudi odrejeno, da se mora izseliti iz nepremičnine in jo izročiti državi.