Kulinarični Wiesbaden (1)

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 19. september 2019 / 12:31

Pred časom smo že nekaj malega slišali o Wiesbadnu, glavnem mestu dežele Hessen v osrednji Nemčiji. Spomnimo: mesto leži na desnem bregu reke Ren. V njegovi bližini je znano mesto Mainz, kakih dobrih trideset kilometrov stran pa leži Frankfurt ob Majni, ki pa je največje mesto v omenjeni deželi. Wiesbaden je s frankfurtskega letališča zelo enostavno dosegljiv. Usedete se na vlak oziroma S-Bahn (S8 ali S9), kot mu pravijo Nemci, in se peljete do zadnje postaje, torej Wiesbadna.

Zagotovo ne morete mimo čokoladnih okusov, ki jih ponuja Wiesbaden; mesto je tudi del vinske regije Rheingau, tako da v njem lahko pridejo na svoj račun ljubitelji rizlinga. Tu najdemo tudi sedež znanega penečega vina Henkell oziroma kar Henkell in Co. In če se vrnemo k čokoladi ... Ogromno ljudi pozna zgodbo o Čarliju in tovarni čokolade – bodisi iz novele Roalda Dahla iz leta 1964 ali kasneje filmske različice Tima Burtona iz leta 2005. Wiesbaden ima svojo tovarno čokolade, na katero je mesto zelo ponosno. Seveda njena zgodba ni tako bizarna kot zgodba Willyja Wonke, se pa čokoladne umetnine in okusi lahko primerjajo s priljubljenostjo čokolade iz zgodbe. Govorimo o Čokoladnici Kunder, družinskem poslu, ki datira v leto 1898. Čokoladnica ima oboževalce po vsej Nemčiji in tudi širše, recepte pa skrbno čuva pred radovednimi očmi javnosti. Vedno znova pa eksperimentirajo in poskušajo ustvarjati nove okuse.

V prodajalni Čokoladnice Kunder se obiskovalec počuti kot v čokoladnem bistroju, kjer njegove čokoladne sanje postanejo resničnost. V razstavljeni izložbeni skrinji lahko izbira med številnimi oblikami in barvami, okusi pralinejev in truflov – vse od tistih z okusom jajčnega likerja, sadnih, bogatih čokoladnih do tistih z okusom rizlinga. Ponujajo sladke in grenke, takšne z imenom po ruski ortodoksni cerkvi in tudi zelo priljubljene pralineje s čilijem. Boste rekli, da to vendar ni nič novega, saj čokolado s čilijem lahko kupite že na vsakem vogalu, kar tudi do neke mere drži; a vendar narediti takšne pralineje, da si jih bo posameznik zapomnil in jih bo še dolgo časa okušal v svojih mislih, pa že ni več enostavno. In v Čokoladnici Kunder jim gre ravno to najbolje od rok: okusi, ki si jih zapomnite.

(Nadaljevanje prihodnjič)