V čebelarskem domu v Brodeh so odprli čebelarsko zbirko. / Foto: Gorazd Kavčič

Zgodba kranjske sivke

V čebelarskem domu v Brodeh so ob izteku projekta Med-o-vita odprli čebelarsko zbirko, dislocirano enoto Loškega muzeja.

Brode – V projektu, ki od lani združuje Čebelarsko društvo Škofja Loka, LAS loškega pogorja, Razvojno agencijo Sora, Sožitje Škofja Loka in Loški muzej, so v prvi fazi uredili čebelarsko učno pot, uredili zeliščni vrt, ki ga obdelujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju iz društva Sožitje, za mlajšo generacijo ponudili sestavljanko (puzzle), vzpostavljajo turistični produkt Čebelar za en dan, poleg tega pa so navezali stike s čebelarji z Idrijskega, Koroškega in hrvaškega Labina in jih tudi obiskali, je ob odprtju nove muzejske zbirke v kletnih prostorih čebelarskega društva povedal predsednik loških čebelarjev Aleš Demšar. Dodal je, da je projekt prinesel tudi veliko novih poznanstev.

Za muzejsko zbirko, ki je zaokrožila projekt, je udeležencem čestital podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. »Prav je, da našo dediščino negujemo in jo predstavljamo sebi in drugim, to je svojevrstna promocija slovenskega čebelarstva, ki kaže, da čebelarji ne gledamo le na pridelek, pač pa se zavedamo pomena čebel za naravo in človeka, opozarjamo pa tudi na ogroženost čebel,« je poudaril govornik. Pomena čebelarstva za človekov obstoj nasploh se zavedajo tudi drugi sodelavci projekta. Kustosinja zbirke Mojca Šifrer Bulovec iz Loškega muzeja je predstavila, kako je s sodelavci pripravljala zbirko in kaj se je pri tem naučila o čebelah, ki pomagajo preživeti človeku in drugim živim bitjem. Zato so poleg predstavitve čebelje družine, njenega razvoja, pridelkov in izdelkov predstavili tudi velik pomen čebel pri opraševanju rastlin, kar pripomore k pridelavi kar tretjine hrane za človeka in živali. Zato tudi s sliko in komentarjem ob njej razstava opozarja na problematiko ogroženosti čebel zaradi onesnaževanja in klimatskih sprememb. Zbirka, ki so jo naslovili Tle se špeglajte lenuhi, po tej mali, marni muhi! prikazuje tudi vlogo čebel v slovenski kulturni dediščini. Panjske končnice so nekaj posebnega v evropski kulturni dediščini, medičarska in lectarska obrt pa ustvarjata izjemne izdelke. Na Loškem so to nunski lect, mali in dražgoški kruhek. Razstavo je z zahvalo vsem, ki so prispevali k odprtju nove dislocirane muzejske zbirke, odprl škofjeloški župan Tine Radinja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 3. november 2014 / 12:22

Počitnice

Večina bralcev Gorenjskega glasa je že pozabila, kakšno veselje prinašajo počitnice. Nekateri smo si omislili priložnost imeti počitnice drugič v življenju. To je velik blagoslov in luksus...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Še ena zmaga Schlierenzaureja, Kranjec četrti

Z novo zmago mladega Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja se je v Planici v nedeljo zaključila sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih, kristalni globus pa je prvič poljubil Avstrijec Thomas Morge...

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Otroški parlament

Učenci treh osnovnih šol so v občinskem otroškem parlamentu razpravljali o zabavi in prostem času mladih.

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Priznanja civilne zaščite

Iz radovljiške občine so priznanje prejeli Janez Koselj, PGD Mošnje in Društvo GRS Radovljica.

Radovljica / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Večina v najbližji vrtec

V Vzgojno varstvenem zavodu Radovljica bodo 31. marca in 1. aprila vpisovali otroke v vrtec, v vseh sedmih enotah bodo takrat pripravili tudi dneve odprtih vrat.

Splošno / nedelja, 16. marec 2008 / 07:00

Nekateri so tudi jezni

Občinsko redarstvo Občine Radovljica je v javnosti znano predvsem po kaznovanju napačnega parkiranja, vendar to ni vse, kar počnejo možje v temno rdečem.