V čebelarskem domu v Brodeh so odprli čebelarsko zbirko. / Foto: Gorazd Kavčič

Zgodba kranjske sivke

V čebelarskem domu v Brodeh so ob izteku projekta Med-o-vita odprli čebelarsko zbirko, dislocirano enoto Loškega muzeja.

Brode – V projektu, ki od lani združuje Čebelarsko društvo Škofja Loka, LAS loškega pogorja, Razvojno agencijo Sora, Sožitje Škofja Loka in Loški muzej, so v prvi fazi uredili čebelarsko učno pot, uredili zeliščni vrt, ki ga obdelujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju iz društva Sožitje, za mlajšo generacijo ponudili sestavljanko (puzzle), vzpostavljajo turistični produkt Čebelar za en dan, poleg tega pa so navezali stike s čebelarji z Idrijskega, Koroškega in hrvaškega Labina in jih tudi obiskali, je ob odprtju nove muzejske zbirke v kletnih prostorih čebelarskega društva povedal predsednik loških čebelarjev Aleš Demšar. Dodal je, da je projekt prinesel tudi veliko novih poznanstev.

Za muzejsko zbirko, ki je zaokrožila projekt, je udeležencem čestital podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. »Prav je, da našo dediščino negujemo in jo predstavljamo sebi in drugim, to je svojevrstna promocija slovenskega čebelarstva, ki kaže, da čebelarji ne gledamo le na pridelek, pač pa se zavedamo pomena čebel za naravo in človeka, opozarjamo pa tudi na ogroženost čebel,« je poudaril govornik. Pomena čebelarstva za človekov obstoj nasploh se zavedajo tudi drugi sodelavci projekta. Kustosinja zbirke Mojca Šifrer Bulovec iz Loškega muzeja je predstavila, kako je s sodelavci pripravljala zbirko in kaj se je pri tem naučila o čebelah, ki pomagajo preživeti človeku in drugim živim bitjem. Zato so poleg predstavitve čebelje družine, njenega razvoja, pridelkov in izdelkov predstavili tudi velik pomen čebel pri opraševanju rastlin, kar pripomore k pridelavi kar tretjine hrane za človeka in živali. Zato tudi s sliko in komentarjem ob njej razstava opozarja na problematiko ogroženosti čebel zaradi onesnaževanja in klimatskih sprememb. Zbirka, ki so jo naslovili Tle se špeglajte lenuhi, po tej mali, marni muhi! prikazuje tudi vlogo čebel v slovenski kulturni dediščini. Panjske končnice so nekaj posebnega v evropski kulturni dediščini, medičarska in lectarska obrt pa ustvarjata izjemne izdelke. Na Loškem so to nunski lect, mali in dražgoški kruhek. Razstavo je z zahvalo vsem, ki so prispevali k odprtju nove dislocirane muzejske zbirke, odprl škofjeloški župan Tine Radinja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Trzin / / 07:00

Trzinci sprejeli občinski prostorski načrt

Trzin - Občinski svetniki občine Trzin so na svoji zadnji seji 8. septembra sprejeli Občinski prostorski načrt – izvedbeni del za celotno območje Občine Trzin, s tem pa je Trzin...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Izkušnja pri družinski hiši

Kakšne so izkušnje delovanja male komunalne čistilne naprave pri novi družinski hiši v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami?

Zanimivosti / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Poleti dopust, ne pa volitve

V zgodovini samostojne Slovenije še nismo šli na volitve med poletnimi počitnicami. Kaj pa letos, ste za to, da so državnozborske volitve v času dopustov?

Gospodarstvo / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Borijo se za preživetje

V škofjeloški Odeji, kjer se zadnja leta ukvarjajo z izgubo, so lani pridobili nove kupce in začeli na novo zaposlovati, za finančno in tehnološko prestrukturiranje pa računajo tudi na pomoč države.

Kronika / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Bremčevi tožbo izgubili

Sodišče je zavrnilo odškodninski zahtevek družine Bremec iz Srednje vasi v Bohinju za škodo, ki jo je povzročil plaz. Sodba še ni pravnomočna.

Gospodarstvo / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Povprečna zamuda pri plačilih se zmanjšuje

Ljubljana – Bonitetna hiša I, d. o. o., iz Ljubljane, ki ima v svoji bazi več kot 24 milijonov plačil, ugotavlja, da je bila marca povprečna zamuda pri plačanih računih devetnajst dni in da se je t...