V čebelarskem domu v Brodeh so odprli čebelarsko zbirko. / Foto: Gorazd Kavčič

Zgodba kranjske sivke

V čebelarskem domu v Brodeh so ob izteku projekta Med-o-vita odprli čebelarsko zbirko, dislocirano enoto Loškega muzeja.

Brode – V projektu, ki od lani združuje Čebelarsko društvo Škofja Loka, LAS loškega pogorja, Razvojno agencijo Sora, Sožitje Škofja Loka in Loški muzej, so v prvi fazi uredili čebelarsko učno pot, uredili zeliščni vrt, ki ga obdelujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju iz društva Sožitje, za mlajšo generacijo ponudili sestavljanko (puzzle), vzpostavljajo turistični produkt Čebelar za en dan, poleg tega pa so navezali stike s čebelarji z Idrijskega, Koroškega in hrvaškega Labina in jih tudi obiskali, je ob odprtju nove muzejske zbirke v kletnih prostorih čebelarskega društva povedal predsednik loških čebelarjev Aleš Demšar. Dodal je, da je projekt prinesel tudi veliko novih poznanstev.

Za muzejsko zbirko, ki je zaokrožila projekt, je udeležencem čestital podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. »Prav je, da našo dediščino negujemo in jo predstavljamo sebi in drugim, to je svojevrstna promocija slovenskega čebelarstva, ki kaže, da čebelarji ne gledamo le na pridelek, pač pa se zavedamo pomena čebel za naravo in človeka, opozarjamo pa tudi na ogroženost čebel,« je poudaril govornik. Pomena čebelarstva za človekov obstoj nasploh se zavedajo tudi drugi sodelavci projekta. Kustosinja zbirke Mojca Šifrer Bulovec iz Loškega muzeja je predstavila, kako je s sodelavci pripravljala zbirko in kaj se je pri tem naučila o čebelah, ki pomagajo preživeti človeku in drugim živim bitjem. Zato so poleg predstavitve čebelje družine, njenega razvoja, pridelkov in izdelkov predstavili tudi velik pomen čebel pri opraševanju rastlin, kar pripomore k pridelavi kar tretjine hrane za človeka in živali. Zato tudi s sliko in komentarjem ob njej razstava opozarja na problematiko ogroženosti čebel zaradi onesnaževanja in klimatskih sprememb. Zbirka, ki so jo naslovili Tle se špeglajte lenuhi, po tej mali, marni muhi! prikazuje tudi vlogo čebel v slovenski kulturni dediščini. Panjske končnice so nekaj posebnega v evropski kulturni dediščini, medičarska in lectarska obrt pa ustvarjata izjemne izdelke. Na Loškem so to nunski lect, mali in dražgoški kruhek. Razstavo je z zahvalo vsem, ki so prispevali k odprtju nove dislocirane muzejske zbirke, odprl škofjeloški župan Tine Radinja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Praznični mesec v Loki

Starodavna Loka v juniju z raznovrstnimi prireditvami dobi svojo najbolj pisano podobo.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:28

Veter podiral drevesa, odkrival strehe ...

Zaradi močnega vetra je danes brez električne oskrbe ostalo približno 2500 odjemalcev Elektra Gorenjske.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:16

Neurje v Štefanji Gori

Nočno neurje je tudi v vasi Štefanja Gora nad Cerkljami na Gorenjskem pustilo manjše razdejanje. (Foto: Gorazd Kavčič)

Gospodarstvo / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:29

V coni vedno več podjetij

Na območju nekdanje tovarne Jelovica v Škofji Loki, proizvodnjo so preselili v Gorenjo vas in Preddvor, raste nova poslovna cona.

Kultura / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:28

V gledališču ujeti duh časa

Na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje je Prešernovo gledališče za avtorski projekt 25.671 prejelo nagrado Društva gledaliških kritikov Slovenije, nagrado za umetniško vodstvo uprizoritve pa dramaturgi...

Humor / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:21

Oni že vedo zakaj?

V največji slovenski banki NLB v oglaševanju blagovne znamke uporabljajo zanimiv slogan Vem zakaj. Povprašali smo jih, če res vedo, zakaj, vesoljna Slovenija namreč še vedno ne ve.