Nikomed Ravnihar in kranjsko-slovenski besednjak

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (216)

Naši predniki so imeli veliko težav pri zavzemanju in za ohranjanje slovenščine. Drži, da smo zaradi skrbi za lastni jezik preživeli kot narod, tudi to, da so imeli najpomembnejši delež pri tem domači duhovniki, vendar so imeli zasluge tudi drugi.

Kot primer takšnega »gorečneža« se spomnimo tudi narodnega buditelja, pravnika in politika Nikomeda Ravniharja, ki se je rodil 14. septembra 1840 na Križu pri Komendi. Leta 1863 je izdal Kratek kranjsko-slovenski besednjak, s katerim je želel iz slovenskega jezika iztrebiti tujke. Za pogosto uporabljane hrvaške popačenke je zbral slovenske izraze in za svarilo dodal navidezni pogovor dveh ljubljanskih kuharic v »kranjski šprahi«, to je s splošno uporabljenimi popačenkami, medtem ko je v oklepajih navedel pravilne izraze.

Med drugim je v besednjaku zapisal: »Če človek le malo hoda po kranjskih nekterih (nekaterih) krajih, posebno po mestih, ter se tu in tam pogovarja s kacim (kakim) človekom, bode (bo) brž opazil, da nije (ni) še izruvan tisti koren iz globočine krasnega našega jezika, kteri (kateri) naš jezik še dandanes pači. Naš jezik bode (bo) razvil se popolnoma šele takrat, ko bodejo (bodo) prosti (preprosti) ljudje čisteje in pravilneje govorili, ter ne čudili se slovenščini rekši (rekoč), da je to vse za njih nerazumljiva hrvaščina. Prva in najpotrebneja (najnujnejša) naša sedanja naloga je torej, da marljivo zbiramo tako škodljivo ljuliko (ljuljko), to je popačene besede, ter jo vržemo v Ljubljanico in zateremo (zatremo) za zmiraj (vedno).

Seveda bi bil, razumljivo, danes nad tem, četudi že popravljenim zapisom zgrožen marsikateri slovenist, vendar pa se spomnimo tudi, s kakšno slovenščino se srečujemo na spletnih straneh pa tudi pri nekaterih politikih ter novinarjih, ki na primer ob vsakodnevnih predvsem gospodarsko-političnih dogajanjih namesto pravih nazivov pomembnih institucij uporabljajo samo njihove kratice ali skrajšane oblike. Kot da bi imel vsak poslušalec ali gledalec ob sebi izpisano pojasnjevalno tabelo kratic! Še bolj moteči kot kratice so v govorjenem jeziku uporabljeni izrazi v angleščini, ki je očitno v sedanjosti zamenjala včasih moteče hrvatizme. Žal se ljudje, ki poskušajo s svojo pogosto in pretirano uporabo tujk poudariti svojo razgledanost, ne zavedajo, da smešijo sami sebe. Modrec je rekel: Ne posnemaj leva, da ne boš izpadel kot osel …

Očitno pogrešamo še kakšnega Nikomeda Ravniharja, ki se je kot eden izmed štirih sinov rodil očetu Janezu, oskrbniku gradu Križ, potem davkarju v Mekinjah in kasneje trgovcu z vinom v Ljubljani. Tri leta je obiskoval pravno fakulteto v Zagrebu. Sodniški izpit je opravil v Gradcu. Služboval je pri okrajnem sodišču v Idriji in Postojni, po okupaciji Bosne pa je med letoma 1879 in 1885 deloval v Cazinu, Bihaću …

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki dežele Kranjske:

V Kamni Gorici se je 9. 9. 1792 rodil slovenski slikar Matevž Langus. Njegov portret Julije Primčeve hrani Mestni muzej v Ljubljani.

V Dobu pri Domžalah je 9. 9. 1805 umrl kipar Janez Vrbnik (Verbnik).

V Ljubnem se je 10. 9. 1881 rodil narodni delavec Ciril Jekovec. V Argentini je urejal več časopisov v slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku. Umrl je 25. 6. 1957 v Buenos Airesu.

V Zapogah pri Cerkljah se je 11. 9. 1875 rodil zdravnik Ivan Hubad.

Na Brdu pri Šmohorju (Ziljska dolina) se je 12. 9. 1894 rodil skladatelj, organist, zborovodja, glasbeni pedagog Anton Jobst. Do smrti je bil organist v Žireh.