Obšolske dejavnosti
Za boljšo šolo (38)
Meseca septembra se učenci v šolah odločajo tudi o tem, katere in koliko interesnih dejavnosti bodo obiskovali. Večina šol si prizadeva, da bi jih ponudili čim več, da bodo imeli otroci veliko izbire in lahko našli področje, ki jih veseli in zanima. Šolski in vzgojni strokovnjaki svarijo, naj otroci izberejo le eno ali dve interesni dejavnosti, da ne bodo preveč obremenjeni s popoldanskimi aktivnostmi. Vedoželjni otroci, predvsem mlajši, ki še zelo radi hodijo v šolo in jih vse zanima, pa bi se najraje vpisali v tri, ali celo pet krožkov. Tudi starši, ki zaradi službenih obveznosti potrebujejo popoldansko varstvo, so najbolj zadovoljni in pomirjeni, če vedo, da so njihovi otroci varno spravljeni po krožkih … Zato pričakujejo od šol, da ponudijo učencem čim bolj pestro, in če je le mogoče, brezplačno ponudbo obšolskih dejavnosti. Tudi vodstva šol nagovarjajo učitelje, naj poleg pouka prevzamejo še vodenje vsaj ene interesne dejavnosti, da bodo starši zadovoljni in se bo povečal ugled šole v javnosti. To prizadevanje ni brez osnove, saj imajo otroci v resnici zelo različne interese in so veliko bolj motivirani za delo v krožkih, ki so jih prostovoljno izbrali in niso pod pritiskom ocenjevanja. Tudi starše lahko razumemo, da želijo s pomočjo šole poskrbeti za popoldansko varstvo otrok. Nič ni torej narobe, če posamezna šola ponudi dvajset ali celo več interesnih dejavnosti in imajo učenci pestro izbiro. Večina učiteljev rada prevzame vodenje krožkov, saj v njih prav tako kot učenci lahko uresničujejo svoje posebne interese in pokažejo dodatna znanja in sposobnosti. To dodatno delo je sicer skromno plačano, vendar jim prinese dodatne točke pri napredovanju v strokovne nazive. Šolske interesne dejavnosti, če jih vodijo domači učitelji, so praviloma brezplačne, saj jih financira država. Starši morajo povrniti zgolj stroške potrebnega materiala, če je dejavnost takšna, da presega zmožnosti šole. Izjema pa so krožki, ki jih vodijo zunanji izvajalci in jih je treba plačati. To so večinoma treningi različnih športnih disciplin in zasebne glasbene šole. Plačati je treba zgolj trenerje, saj šole nudijo brezplačni najem telovadnice. Včasih so krožke s športnimi vsebinami vodili šolski športni pedagogi in skrbeli predvsem za to, da so se otroci primerno rekreirali. Poleg tega so organizirali prijateljska, med otroki zelo priljubljena medšolska tekmovanja. To so bili časi, ko je bil šport v šoli še prava športna vzgoja in navajanje na zdrav življenjski slog. Sedaj pa postajajo športni krožki po šolah polprofesionalni treningi in selektiven izbor perspektivnih športnikov. Šport v šoli ni več rekreativna dejavnost, saj mu je celo pri rednem pouku zaradi številčnega ocenjevanja odvzeta nekdanja funkcija vzgojnega predmeta.
Pri izbiri vrste in števila obšolskih dejavnosti je pomembno predvsem to, da jih bo otrok v resnici izbral po svojih interesih, in ne pod pritiskom staršev. Tukaj bi starši za nasvet lahko povprašali tudi učitelje, saj ti že pri rednem pouku opazijo, kaj otroke posebej zanima, in bi lahko v popoldanskem času ali v podaljšanem bivanju dopolnjevali svoje učenje s tega področja. Pri obiskovanju krožkov pa je treba vztrajati in jih ne mesečno menjavati, češ da so se naveličali in jih ne zanima več. V višjih razredih vlogo krožkov v veliki meri prevzamejo neobvezni in obvezni izbirni predmeti.