Čari jeseni

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / petek, 13. september 2019 / 11:13

Tako kot jesen v naravi ima tudi jesen življenja obilo čarov. Še vedno aktivni zavidamo že upokojenim njihov prosti čas, manj obremenilnega stresa in dejstvo, da nas vsi čili in dobro telesno pripravljeni prehitevajo navkreber proti Joštu. In če se nam že bliža magično tretje življenjsko obdobje, se veselimo trenutkov, ko bomo pritiskali na pedale navadnega ali električnega kolesa in spoznavali bližnje in daljne kraje, se udeleževali upokojenskih izletov, se kadarkoli med letom odpravili v toplice ali na potovanja, uživali v učenju tujih jezikov in pri dejavnostih, za katere ob naporni službi ni bilo časa ali priložnosti, v razkošju prostega časa uživali ob vnukih bolj, kot nam je bilo to dano ob svojih otrocih.

A tako kot ni enoznačna jesen v naravi, velja tudi za jesen življenja. Mnogi v pokoju životarijo z nizkimi pokojninami, življenje jim greni zrahljano zdravje, nekateri ovdovijo in čisto sami (neredko tudi osamljeni) prebivajo v prevelikih hišah in se borijo z neznosnimi stroški. Za mnoge je po izgubi vozniškega izpita v starosti konec neodvisnosti, še težje je tistim, ki jih popolnoma izda zdravje in so od drugih odvisni celo pri izpolnjevanju najosnovnejših človeških potreb. Nekateri ob velikem angažmaju svojcev in zunanji pomoči še lahko preživljajo starost doma. Če jih prizadene demenca ter njim in njihovim svojcem občutno načne kakovost življenja, je kmalu treba najti drugačno rešitev. A tudi na dom starostnikov je treba dolgo čakati, njihove zmogljivosti so omejene, čakalne vrste dolge, nove gradijo poredko, poleg tega je zgolj pokojnina največkrat premalo za plačilo oskrbnine.

Minulo jesen smo spremljali nastajanje programa kakovosti življenja starejših v Škofji Loki, v katerem so postavili cilje za tri faze tretjega življenjskega obdobja. V prvi so še aktivni in samostojni starostniki kmalu po upokojitvi, ki potrebujejo delo, kulturno in družabno življenje, rekreacijo in zdrav življenjski slog, vseživljenjsko izobraževanje in digitalno opismenjevanje. Prehodni, slabo aktivni, a še samostojni starostniki bodo potrebovali manjša in oskrbovana stanovanja, socialni servis, prevoze; najstarejši, bolni in onemogli pa pomoč na domu in dnevno ali trajno institucionalno varstvo. Nekatere od teh lahko uresniči lokalna skupnost s svojimi institucijami in nevladnimi organizacijami, zahtevnejše pa država z zakonodajo o dolgotrajni oskrbi, gradnjo domov za starostnike in ostalimi ukrepi, ki bodo zlasti v tretjem obdobju poskrbeli za kakovost življenja starejših. Ob takih izpolnjenih pogojih lahko tudi ob neobhodnih grenkobah staranja v večji meri užijemo čare življenjske jeseni.